ZVESTIS ot 2003-11-09 do 2003-12-31

2003-12-31 Kratuo pred polnocx silaju vibuhis trasili Bagdad. Neskolk domis bil nisxtovilju, mnoguo ludis bil poranilju ili smertilju.

2003-12-30 Dnes koncil iskanie prezxitelifs Irakju zemtrasenief. Do dnes podgrobili plus cxem 25 tisicx zxertvas.

2003-12-29 Vo vcxeraju parlamentju izvolba vo Serbia - Cxernju  Gora vigral SRP-parta 28% glosifs. No politju sleditelis ocxekajut zxe inju maljusx partas bu sodinit i bu tvorit koalicia i posle tozx sxtatvedenie.

2003-12-28 Dnes utro nacxil parlamentju izvolba vo Serbia - Cxernju Gora.

2003-12-27 Parlamentju izvolba vo Serbia - Cxernju Gora blizijt. Propagandju kanal Euronews.net intensivijt podpor dla razlicxju proti-narodju marionetju partas, i propagandijt proti Serbju narodju partas. Iz Euronews zvestis es mozxuo lehkuo razpoznat ktor partas es marionetju i platilju ot zagrancju silas (tamktor partas ktor es podporitju ot Euronews i ot CNN) i ktor partas stremlijut dla realju nezavisimost Serbju naroduf.

2003-12-27 Neskolk Slaviansk voiakis bili ubitju vo Irak ot Irakju partizanis. Polakia, Ukrainia i Bulgaria poslali voiakis vo Irakuf.

2003-12-27 Predstavateli Mezxunarodju Atomju Agentiaf pridili vo Libviaf no nenaidili nikai znakis produktenief jadroju oruzxief.

2003-12-27 Rusia, Cxehia, Ukrainia, Slovakia i neskolk inju krainis poslali pomoc vo oblast Irakuf ktor bil nisxtovilju ot zemtrasenie.

2003-12-26 Dnesju utro silaju zemtrasenie trasilo jugvostokju Iran, blizuo grod Bam. Usledenies tut zemtrasenief esxte ne es znalju. Pervju godanie gvorijt o dvades tisicx miortvju ludis. Zemtrasenie imalo 6.3 gradusis Rihtersxkalaf.

2003-12-25 Vibuh jadju gazuf vo severvostokju Cxina ubil prinaimensx 191 ludis. Tisicxis ludis bili prinalju vo lecxdomifs.

2003-12-25 Sredvostokju cikl nasilief prodolgijt: Izrael upotrebil helikopteris i raketis dla ubitie plus cxem trides Arabis. Palestinju samubitsju bombnik ubil pocxti des Izraelnikis.

2003-12-24 Velju vibuh slucxil blizuo Sxeraton Isxtar, popularju hotel vo sred Bagdaduf. Nikai smert ili vred bil raportilju. Ocxviduo raket osxibil i ne udaril svoi ciel.

2003-12-23 Vo USA naidili BSE-bolezju krava. Bistruo razlicxju krainis stopili importenie USA-ju goviadivof.

2003-12-22 Trinades cxlenis iz din Izraelju voinaju otdel oglosili zxe uzx ne bu borbat proti palestinianis i otpirat palestinju narod svoboduf.

2003-12-21 Cxehju futbolist Pavel Medved vigral titul "Naidobrju futbolist dla rocx 2003" i polucxil zlatoju miacx.

2003-12-21 Propagandju, politju i proti-slavju TV-kanalis, kak CNN i Euronews, darijut neproporcuo mnoguo TV-vrem dla politju propaganda om rusju bez-uspehju "Jabloko" parta. Tot es dokaz zxe Jabloko parta es podporitju ot zagrancju silas ktor probijut skroz "Jabloko" kontrolit Rusju politia i sxtatvedenie, takak uzx kontrolijut neskolk inju krainis skroz razlicxju marionet-partas i marionet-politnikis..

2003-12-21 Podpor dla Rusju prezident Putin es priblizuo 80%. Bo opozicju partas vidijut zxe imajut malju podpor i nikai sxans vigranief, oglosili zxe bu boikotit prezidentju izvolba sledusxju rocx.

2003-12-21 Europju Sodin oglosil planis mrozit budzxet. Tut oglosenie vidijut novju cxlen-sxtatis Europju Sodinuf kak plan obmanenief novju cxlenifs. Novju cxlenis dolzx platit takak starju cxlenis, no polucxijut mnoguo mensx.

2003-12-20 Prezident Libviaf Muamar Hadafi oglosil zxe Libvia razrusxib svoi oruzxies masaju nisxtovenief.

2003-12-19 Vo Harkovju bolezna, Ukrainia, izcxezijut novrodilju detes. Uzxe 700 detes izcxezili iz tut bolezna. Egzistijt podozrenie zxe novrodilju detes bil ubitju i onivoi organis prodalju vo Zapadju Europuf i vo inju krainifs.

2003-12-18 Predsiditel Izraeluf, Ariel Sxaron dnes oglosil svoi planis dla buvrem Izraeluf i Palestiniaf. Kritiknikis gvorijut zxe Sxaronuf oglosenie i planis es proti "dorog dla mier".

2003-12-18 Rusju prezident Putin oglosil zxe bu kandidatit vo sledju prezidentju izvolba. Odnakvremuo, Rusju komunistju parta - ktor proigral prosxlju parlamentju izvolba, oglosil boikot prezidentju izvolbaf.

2003-12-17 Gruzvoz-bomba ktor vibuhil vo sred Bagdaduf ubil naimensx 10 ludis i poranil 15. Posle zaderzxanie Sadam Huseinuf sxirijut novju protestis proti USA-ju okupacia Irakuf.

2003-12-15 Pakistanju partizanis dnes probili ubit prezident Pervez Musxaraf. Musxaraf utratil popularost posle podporenie USA-ju napadenie Afganzemuf i Irakuf.

2003-12-14 USA-kontrolitju rezxim vo posle-voinaju Irak oglosil zxe okupaciu voisko vcxera zaderzxil predvremju prezident Sadam Husein. USA-ju propagandju TV-kanal "CNN" pokazil video om Sadam Husein.

2003-12-13 Sred-Europju organizacia "Sofederacia Mezxumorief" dnes razpuskil "Gdanskju deklarenie", gde obiasnijt svoi mnenie o Germanju raztiaganie proti sred-Europju krainis.

2003-12-12 USA-ju firma Halliburton nadvisxil svoi scxot dla Irakju kontraktis o sto milion Euro. Prosxlju sxef om firma Haliburton bil USA-ju podprezident Dick Cheney.

2003-12-10 Rezxim om Prezident Busx oglosil zxe kontraktis dla vnovstroenie Irakuf polucxijut tolk firmas iz krainis ktor podporili USA-ju napadenie i okupacia Irakuf. Firmas iz krainis ktor ne podporili Prezident Bush, bu izklucxilju iz vnovstroenie Irakuf. Germanju i Rusju ministris zagrancief virazxili protest proti tut politia.

2003-12-07 Dnes bolsx cxem sto milion Rusis izvolijut novju cxlenis Rusju parlamentuf "Duma". Prezidentju izvolba slucxijt sledju rocx.

2003-12-07 USA-ju voinaju letidlos ubili 9 detes vo Afganzem. Letidlos A-10 napadili "partizanju tabor" vo jug-vostokju Afganzem.  Pozdjusx kontrol ot USA-ju zem-voisko naidil nikai partizanis, tolk 9 miortvju detes i din miortvju civilnik.Smertenie civilnikis i detes es voinaju zlocxin.

2003-12-02 Europju komitet reformil platenie Europju ofisnikifs. Novju ofisniki ktor bu naematju posle pervju Mai 2004, to es posle prinatie 10 novju krainis, polucxijut viplatbas pribliz 25% plus nizju cxem starju ofisnikis, iz starju cxlenju krainis om Europju Sodin. Tot es ocxviduo diskriminenie om ludis iz novju cxlenju krainis. Bu Polakis, Cxehis, Slovakis i Slovenis tolk diskriminitju i eksploatitju vo Europju Sodin?

2003-12-02 Posle ubitie i grobenie espanju tainju agentifs vo Irak, vo Espania i vo espanju sxtatvedenie rastijt opozicia proti mestovenie espanju voiakifs vo Irak. Espanju pervju ministr Aznar utverdijt zxe 1300 espanju voiakis ostatijut vo Irak.

2003-12-02 Germanju pervju ministr Schroeder, hce anulit Europju Sodinvoi embargo dla eksportenie oruzxief vo Cxinaf.

2003-12-01 Dva belju polcnikis vo USA-ju grod Cincinnati ubili din cxernju muz.

2003-12-01 Vo Sxveicarju Zxeneva dnes podpisali predstavatelis om Palestinia i Izrael novju plan usmirenief.

2003-12-01 Vo Brusel startil osenju vstretie om NATO-ju ministris obronaf. USA-ju ministr Donald Rumsfeld grozil Europju ministris abi ne organizili svoi vlasnju vse-Europju voiskoju vedenie, no abi vse ostatili tolk pod NATO-ju kontrol, i pod USA-ju dominirenie.

2003-12-01 Vcxera ubili USA-ju voiakis 54 Irakju svoboditelis, blizuo Irakju grod Samara.

2003-11-29 Irakju partizanis dnes ubili siem espanju tainju agentis. Espanju tainju agentis bili zasidkalju vo svoi 2 vozis na dorog pribliz 50km juguo ot Bagdad.

2003-11-27 Novju informenie dokazijt zxe Gruzinju politju opozicnik Saakasxvili es vo Amerik trenirilju politnik - agent. Jegoi rola es prinesit Gruzinia pod Amerikju kontrol i mozxjuvit eksploatenie i kontrol om Gruzinia ot Amerikju promisl.

2003-11-23 Dnes otstupil Gruzinju prezident Sxevarnadze posle obvinenies zxe posledju glosenie bil obmanju. Posle moderenie ot ministr Ivanov, Prezident Sxevarnadze i opozicia soglosili organizit novju glosenie i razresxit Gruzinju narodju politju kriza. Ne es znalju esli Amerikju agentis tvorili tut kriza.

2003-11-20 Britju protestnikis proti navestenie i proti politia om USAju prezident G.W.Bush, budovili iz papirmasxe ogromju skulptur om Bush i podcxas demonstrenie vo London svalili tut papirmasxe skulptur, takak USAju voiakis pred neskolk mesiacis svalili skulptur om Sadam Husein vo Bagdad.

2003-11-19 Amerikju voisko startil upotrebit Izraelju takticx proti Irakju partizanis i proti Irakju civilju populacia. Amerikju voiakis pomstijut Irakju borba dla svobod so nisxtovenie civilju domifs.

2003-11-18 USAju prezident George W.Bush pridil dla cxtirdenju navestenie vo Londonuf. Neskolk sto ludis protestili proti tut navestenie i proti politia om G.W.Bush.

2003-11-17 Amerikju voisko prodolgijt upotrebit genocidju takticx vo Irak so upotrebenie om grozdju bombis. Grozdbombis ("cluster bombs") es specialuo opasju dla gradnikju populacia bo din grozdbomba pokrijt velju plosx i ubijt vse zxizn.

2003-11-16 Usled napadenie ot Irakju partizanis, dva Amerikju "Black Hawk" (cxernju jastreb) helikopteris sotreskili i padali blizuo Irakju grod Mosul. Siemnades (17) amerikju voiakis bili smertilju.

2003-11-14 Cxina i India nacxili svoi pervju sviazju trenirenie om vodavoisko. Trenirenie bu deiat blizuo Cxinaju velgrod Sxangai.

2003-11-13 Vcxera i dnes Amerikju zemju i vozduhju voisko napadil i bombil cielis vnutr gustuo obitatju velgrod Bagdad. Cxislo grodnikju zxertvas ne es znalju.

2003-11-13 Mezxunarodju kritikenie i tiskenie proti Latvia visxijt. Latvju ugnetenie om etnikju i jazikaju mensxostis dosagil neterpimju intensivost.

2003-11-13 Nizju populacju rastenie vo Rusia dosagil katastrofju uroven. Rusia potrebijt novju mislis kak velicxit populacju rastenie i mnogost rodeniefs.

2003-11-13 Putin otkril Rusju grancis dla obitatelis om prosxlju Sovietju Soiuz.

2003-11-12 Demonstenies vo Palestinia proti budovenie om "Aparteidju Rasizmju Stena", ili ograd krug Palestinju oblastis, prodolgijt. Tisicxis Palestinianis proderzxijut so demonstrenies i gvorijut zxe posle budovenie om tut ograd oni bu zaklucxnikis vo svoi vlasnju zem.

2003-11-11 Vibuhis bili slisximju vo Bagdad i dim visxil iz takzvanju "Zelenju Zona", gde es glavnju vedenie om Amerikju okupacju voisko i gde es glavnju ofisis om Irakju marionetju sxtatvedenie.

2003-11-10 USAju Naivisxju Sud obdumajt zakonost zaklucxenief om Afganju partizanis vo Amerikju voinabaz vo Kuba, vo Guantanamo zaliv. Mezxunarodju mnenie es proti tut zaklucxenie i proti zloupotrebenie tut voinaju zaklucxnikifs.

2003-11-10 Cxinaju zavodis i Cxinaju promislju produktenie rastil 17.2% podcxas posledju 12 mesiacis. Elektronik i masxinstvo bili veditsju promislju otdelis Cxinavoi ekonomju rastenief.

2003-11-09 Bombenie vo Riyadh, glavngrod om Saudju Arabia prodolgijt. Saudju partizanis voinajut proti Saudju sxtatvedenie i proti Saudju podpor om Amerikju agresju politia vo Sredju Vostok, vo oblast krug Persju zaliv.

2003-11-09 Zapad-Europju Rusfobia es sintetikuo tvoritju ot Britju i ot inju sredokis masaju informenief. Tot sredokis falsxinformijut i zloinformijut cxitatelis o Yukos afera. Rusfobia es realuo inju imen dla Proti-Slavianizm.

 
Linkijte so nams!