ZVESTIS ot 2006-01-01 do 2006-12-31

2006-12-31 Nemcia (Germania) visxijt podpor dla nov-rodilju detes om uroven 25-tisicx Euro ili 33-tisicx USD kazxd rocx. Takak Slaviansk krainis i Germania perezxivajt demografju problemis. Naivelju demografju katastrof perezxivajt Rosia ktor utratijt 1,5 milion obitatelis kazxd rocx. Esli mi ne bu visxit nasx rodimost mi mozx ocxekat vtorganie obitatelifs ne tolk iz Nemcia no tozx iz Cxina, India i krainis Triju Vsetuf.

2006-12-31 Posle zavtraju vstup Bulgariaf vof Europsoiuz ofisju cxislo Slavianifs vnutr Europsoiuzuf bu perevisxijt 70 milion. No neofisju cxislo Slavianifs domovitsju v Europsoiuz es okol 80 milion. Li mi bu sodinit ili mi dopuskime abi nasx jazikas i kulturis bili razgnetilju ot angloio, germanio ili ot inju ne-Slaviansk jazikas i kulturis?

2006-12-31 Bilju Irakju diktaturnik Sadam Husein bil podgrobilju v jegoi domo-grod Augxa, ktor es severuo ot Bagdad. Nektor kritiknikis jegoi smertenief voprosijut pocx Sadam bil smertilju za jegoi zlocxinis proti cxlovekstvo i pocx ne Gxorgx Busx. Usled Busxvoi voina v Irak bili smertilju uzx bolsx cxem 150-tisicx civilnikis, to es plus cxem umirali usled Sadamvoi diktatur.

2006-12-30 Tut den tri-milion Hagx-pilgrimnikis vo Saudia nacxili obraduo kamenit cxort.

2006-12-30 Nigerju statist ofis oglosil zxe Nigerju populacia ot rocx 1991 visxil om 63 proc i dosagil 140 milion obitatelis. Nigeria es nai-ludju krain Afrikuf.

2006-12-30 Soglosuo s Britzemju naukju gazet Independent naivelju naukju uziavenie tut rocxuf bil resxenie Puankarevoi hipotezuf ot Rosju nauknik Grigori Perelman.

2006-12-30 Takak sleditelis ocxekali tut utro Irakju guverie oglosil zxe bilju diktaturnik Sadam Husein bil tut utro om sxes cxasis smertilju posred sxea-visenie v zaklucxilna severuo ot Bagdad. Sleditelis ocxekajut nasilju otvet ot Irakju povstanikis. Dla bolsxost Irakju Sunitnikis Sadam Husein es gero i mucxnik. Pravdapodobuo jegoi unizitsju smert bu glubinit propast mezx Irakju Sunitnikis i Sxiitnikis i visxit nasilie. Tut utro uzx vzrivil voz-bomb v Irakju Sxiitnikju sviatju grod Kufa. Prinaimensx 30 cxlovekis bili smertilju i okol 45 poranilju.

2006-12-30 Indonezju perevoz-korab nesitsju okol 850 pasazxiris mexz ostrovis Java i Borneo potopil usled buria. Sleditelis ocxekajut prinaimensx piatsto zxertvas. Potokju dozxd i 5 m visxju volnas zatrudijut spasenie. Indonezia socxastijt iz siemnades-tisicx ostrovis.

2006-12-30 Soglosuo s dover-dostoinju raportis tut nocx USA-ju okupacju voisko v Irak perepodal Sadam Husein Irakju autoritetuf ktor jeg smertil ili skor bu smertit posred sxea-visenie.

2006-12-29 Dva cxlenis ekipazxuf USA-ju voinaju jadro-podlodkaf umirali usled avaria v Britzemju port Plymouth Sound.

2006-12-28 Sadamvoi advokat vizval mezxunarodju komun abi stopili jegoi smertenie ibo Sadam Husein es voinaju zaklucxnik.

2006-12-28 Okol tri-milion musulmnikis nacxili masaju kazxd-rocxju Hagx-pilgrimie v musulmnikju sviatju groduf Mekka.

2006-12-28 Somalju islamistis ktor okupacili Mogadisxu otidili usled blizitsju guverju voisko podporitju ot Etiopju voiakis. Posle otidenie islamistifs iz Mogadisxu v grod nacxil haos i grabezx. Ziavuo Somalju perehodju guverie i Etiopju voisko es podporitju ot USA i islamistis es podporitju ot razlicxju musulmnikju organizacias.

2006-12-27 Tut den Egipt oglosil smert 26-rocxju muzxuf usled ptakju grip H5N1. Tut muzx es 10-ju zxertva ptakju gripuf v Egipt. Nauknikis skor ocxekajut ogromju pandemia gripuf ktor mozx smertit ot 60 do 80 milion cxlovekis v celoju vset.

2006-12-27 Soglosuo so dover-dostoinju raportis bilju sxef Rosju neft-firmaf Jukos, Leonid Nevzlin, es podozretju za smertenie bilju Rosju sxpionuf Aleksandr Litvinenko ktor domovil v Britzem. Tut smertenie mozx but socxast tainju voinaf proti Slavianstvo. Litvinenko bil smertilju posred radioaktivju polonium-210. Nevzlin domovijt v Izrael i Izraelju tainju sluzxba Mosad rutinuo upotrebijt otravanie dla smertenie neudobju osobis, politnikis ili torgnikis v celoju Vset i es podozretju za mnogju nedavnju ubities v Rosia. Radioaktivju materia es socxast Mosadvoi tainju oruzxief.

2006-12-27 Afrikju Soiuz podporitju ot Arabju Liga vizval Etiopia abi iztiagal svoi voisko iz Somalia. Vcxera Etiopju voisko zanal klucxju Somalju grodis Gxovhar i Balad ktor es tolk 30 km severuo ot Somalju glavn-grod Mogadisxu.

2006-12-27 Posle Irakju sud osudil bilju diktatornik Sadam Husein om smert, Husein oglosil zxe on es mucxnik i jegoi smert bu zxertva dla Irak. Nektor sleditelis ocxekajut zxe smertenie Sadamuf bu delat iz diktaturnik gero.

2006-12-27 Tut den umiral bilju USA-ju prezident, 93-rocxju Gxerald Ford.

2006-12-26 Vzriv neft-trubvoduf i pozxar v Nigerju vel-grod Lagos smertil bolsx cxem 250 cxlovekis. Tocxnju cxislo zxertvas esxte ne bil oglosilju. Trubvod bil sxterbilju ot kradnikis neftuf. Podcxas prosxlju des-rocxie okol dva-tisicx Nigernikis bili smertilju usled podobju avarias.

2006-12-26 Tut-utroju serial tri voz-bombifs v Bagdad smertil okol 25 i poranil bolsx cxem sto cxlovekis. Usled inju nasilie visxju ofisnik Irakju ministrie vnutrief bil otvodilju i torg-ofisnik bil zustrelilju.

2006-12-26 V Turkmenia nacxil izber novju vediteluf Turkmenju naroduf. Novju veditel bu izberitju ot 2507-cxlenju Narodju Sovetgrup (parlament).

2006-12-26 Dnes neskolk Azju i Afrikju krainis pomnijut 230 tisicx zxertvas cunamif ktor slucxil tut den v rocx 2004. Cunami bil spuskilju ot mocju pod-morju zemtrasenie u severju breg ostovuf Sumatra.

2006-12-25 Etiopju perv-ministr, Menes Zenavi, dopuskil podcxas recx peredavalju v televidenie zxe Etiopia poslajt voisko v Somaliaf.

2006-12-25 Soglosuo s Irakju ministr vnutrief, gospic Javad Bolani, ot USA-ju napadenie Irakuf bili smertilju uzx dvanades tisicx polcnikis. Vcxera seba-bombnik smertil siem i poranil 20 polcnikis podcxas utroju marsx u polcju baz v severju Bagdad.

2006-12-24 Rosju brem-raket tipuf Soiuz-2 gor-nesil v krug-zemlaju orbituf pervju telekomunikacju sputnek tipuf Meridian.

2006-12-23 Glavn-ebiskup iz Kanterburi, glovnik Anglikanju cerkovuf, oglosil zxe Britzemju zagrancju politia ucxinijt zxizn vse Kristnikifs v Sredju Vostok velm problemju i opasju.

2006-12-23 Naukniki podtverdili zxe denju upotrebenie okol 25 ml oliva-sadlof virazxuo nizijt tvorenie rak-bolezuf.

2006-12-23 Posle trinades-denju mision, prosxlju nocx USA-ju kozmos-sxatl Discovery uspehuo pristanil na Kennedyvoi kozmosdrom vo Florida. Prosxlju mision bu slucxit v Marc 2007 posred sxatl Atlantis.

2006-12-22 Letidlo Rosju prezidentuf Vladimir Putin pristanil v Kiev. Putin priehal v Ukrainiaf dla ofisju navestenie i dla vstretie s Ukrainju perv-ministr Janukovicx takak s inju cxinovnikis.

2006-12-22 Vcxera vecxer Britzemju polcia propuskil nedavnuo zaderzxilju Tom Stephens i zaderzxil inju muzx, 48-rocxju Stephen Wright (stivn rait), za nedavnju ubitie piat zxenis, perevazxuo kurvas, v oblast Suffolk u grod Ipsvicx.

2006-12-21 Prosxlju nocx usled serce-napad umiral prezident Turkmeniaf, 66-rocxju gospic Samarpurat Niazov. Gospic Niazov bil Turkmenju prezident ot rocx 1991. Niazov bil tozx znalju takak "Turkmenbasxi", sxto znacxijt otec ili veditel vse Turkmenis. Niazov es cxasto pogleditju takak diktaturnik ktor tvoril osob-kult okol seba i okol svoi rodzin. Sleditelis ocxekajut zxe podcxas vakuum tvorilju usled jegoi smert USA-ju i inju zagrancju tainju sluzxbas bu probit montirit v Turkmenia svoi marionetnikis abi mozxili postroit v Turkmenia proti-Rosju voina-bazis i kradit Turkmenju gaz.

2006-12-21 Gxorgx Busx oglosil zxe USA dolzx but predgotovitju dla dolgju borba proti radikalnikis i ekstremnikis i hotijt velicxijt USA-ju voisko, glavnuo cxislo USA-ju primor-voiakifs. Busx ne specifikacil gde bu borba no nektor sleditelis boiajut zxe predgotovijt i planijt novju voina, mozxuo proti Iran, ili zxe Busx planijt poslat USA-ju voiakis v krainis bilju Soviet-soiuzuf. Odnak-vremuo tut proglosenie ukazijt zxe Busx planijt ostatit v Irak esxte neskolk rocxis abi mozxil kradit esxte plus Irakju neftuf.

2006-12-20 Britzemju perv-ministr Tony Blair oglosil zxe vo dnesju Vset slucxijt borba mezxu usmirnikis i ekstremnikis no ne skazal kto es kto. Soglosuo so publik-omnenie Blair i Busx bili naivelju teroristis i ekstremnikis posledju des-rocxief.

2006-12-20 Usled buria v Ohocju Morie perekidal Kambogxju rib-lodka. Vse devnades mornikis bili spasilju ot Rosju korab Kapitan Karmatov.

2006-12-20 Vcxera Libvju sud vnov osudil piat Bulgarju opekatelis i din Libanonju lecxar dla smert usled obvinenies zxe nameruo infikcili cxtir-sto Libvju detes s imun-bolez - poskroz dokazis zxe detes bili inficilju pred onivoi priehanie vof Libvia. Ot pervju Januar 2007 Bulgaria bu statit socxast Europsoiuzuf. Li Europsoiuz bu pomocit?

2006-12-20 V Nov-Jork nacxil postroenie om 541 m visxju Vezxa Svoboduf ktor bu zamenit nisxtovilju Vsetju Torgju Centr.

2006-12-20 Vietnamju autoritet podtverdil smert okol sxes-tisicx domacxju ptakifs usled ptakju grip H5N1.

2006-12-19 Siurju prezident, gospic Basxar Asad, podcxas dnesju navestenie Rosiaf proglosil zxe bi privital uxcastie Rosiaf v Blizvostokju mirju proces.

2006-12-19 Eurposoiuz i Rosia dosagili kompromisju dogvor o torg s miaso. Ot pervju Januar 2007 na normalju uroven. Posle vstup Bulgariaf i Romaniaf vof Europsoiuz bu resxit problem miasof iz tot krainis.

2006-12-19 Palestinju perv-ministr Ismail Hanija dnes obvinil USA za probka perevrotuf usled podpor dla Mahmud Abasvoi proti-zakonju predvremju parlamentju izvolba.

2006-12-18 Saakasxvilivoi Tbilisiju rezxim predlozxil Abhazia i Jugju Osetia sxirju autonomia vnutr Gruzinia. No Gruzinia hotijt vmesxat v tut process tozx USA i Europsoiuz. Ne zabujme zxe USA-ju rezxim i tainju sluzxbas organizili i financili Saakasxvilivoi perevrot i podobuo takak Ukrainia hotijut vtiagat Gruzinia vof NATO i razmestit svoi jadroju oruzxie v tot krainis.

2006-12-18 Britzemju polcia zaderzxil 37-rocxju muzx, gospic Tom Stephens, podozretju za nedavnju ubitie piat zxenis, perevazxuo kurvas, v oblast Suffolk.

2006-12-18 Rosju prezident Putin prikazil Rosju nauknikis predgotovit plan razvitief kozmosnautiaf dla 30 - 40 rocxis. Socxast tut planuf es planis razvitief om kozmosdrom Plesetsk i om kozmosgrod Mirnij.

2006-12-18 USA i Britzem planijut sxatju pervrot v Palestinia posred svoi marionetnik Mahmud Abbas. Mahmud Abbas planijt novju parlamentju izvolba abi podporil jegoi dviganie Fatah ktor proigral prosxlju izvolba no ktor podcxas posledju mesiacis nabil podpor Palestinju obitatelifs. Posledju izvolba vigral Palestinju dviganie Hamas ktor tvoril tut-vremju guverie. Veditelis Hamasuf oglosili zxe bu boikotit pred-vremju izvolba.

2006-12-17 Vo vcxeraju referendum na Ukrainju pol-ostrov Krim o vstup Ukrainiaf v NATO-f 98,7 proc obitatelifs glosili proti. No zaivuo Juwxenko planijt nasiluo vtiagat Ukrainia v NATO-f, proti vola Ukrainju naroduf, abi otplatil Busx dlug 150 milion USD (dolaris) ktor polucxil dla svoi oranzxju perevrot.

2006-12-17 Krainis Europsoiuzuf predgotovijut dla mozxost Musulmnikju teroristju napadenief podcxas blizitsju Kristnikju sviatakis.

2006-12-16 V Ukrainju grod Simferpol tut den tisicxis cxlovekis ucxastili protestuf proti vstup Ukrainiaf v NATO-f.

2006-12-16 Malju grup profesju platitju protestnikis simulili dnes protest v Moskva proti popularju Rosju prezident Vladimir Putin. Soglosuo so raportis tut profesju protestnikis bili platitju ot zagrancju tainju sluzxbas.

2006-12-16 Na Ukrainju polostrov Krim nacxil referendum o vstup Ukrainiaf v NATO-f. Krimju guverie i obitatelis hotijut pokazit Juwxenkovoi takzvanju "proamerikju oranzxnikis" zxe Krimnikis ne soglasijut s jegoi plan nasiluo vtiagat Ukrainia v NATO-f proti vola Ukrainju naroduf. Soglosuo s kritiknikis, Juwxenkovoi plan dokazijt zxe es podkupilju USA-ju marionetnik i predatel Ukrainju naroduf.

2006-12-16 Polit-analiznikis prognozijut zxe vzamen nizenie cxislo USA-ju okupacju voiakifs v Irak, USA-ju prezident Busx bu visxit cxislo USA-ju voiakifs v Irak om 25 tisicx. Kritiknikis prognozijut zxe takai visxenie cxislof USA-ju voiakifs bu pricxinit visxenie nasilief.

2006-12-16 Ziavuo novju sort lek-odolimju tuberkulozuf es esxte plus opasju cxem nauknikis prede dumali. Tuberkuloz smertil 1,7 milion cxlovekis v rocx 2004. Okol 9 milion novju ludis es infekcilju ot tuberkuloz kazxd rocx. Lek-odolimju tuberkuloz viznikal usled zlo-upotrebenie proti-bakterju lekifs.

2006-12-15 Kirgizju veditel, gospic Feliks Kulov, oglosil zxe status USA-ju voina-bazuf v Kirgizia mozx but zmenilju. Om 6-ju Decembr tut rocxuf USA-ju voiak v Bisxkekju letisxtie zustrelil Kirgiznik, gospic Aleksandr Ivanov.

2006-12-15 USA-ju polcia zaderzxil 26 etnikju Bosna-Serbis domovitsju v USA usled onivoi bilju sluzxba v Bosna-Serbju voisko. Tut zaderzxenie es socxast USA-ju proti-Slaviansk kampanuf i proti-Slaviansk politiaf.

2006-12-15 Malju grup Rosju opozicnikifs, financilju i organizilju ot zagrancju tainju sluzxbas, planijut protest v Moskva proti Rosju prezident Vladimir Putin.

2006-12-14 Soglosuo so nai-novju naukju izsledenie ziavijt mozxost zxe odnakju komaris ktor peredavajut malaria tozx peredavajut imun-bolez. Tut mozx pomocit obiasnit visxju uroven imun-bolezju infekciaf v malarju oblastis.

2006-12-14 Tut den slucxijt vo Brusel kazxd-rocxju verh-vstretie vedietelifs Europsoiuzuf. Popri inju temis veditelis bu besedit o uslovies dla vstup novju krainifs vof Europsoiuz takak o cxlenstvo Turciaf.

2006-12-14 Okol des-tisicx USA-ju nauknikis podpisili dokument vo ktor protestijut proti vmesxanie USA-ju guverief v naukju izsledenie.

2006-12-14 USA i Britzem obdumajut tvorenie bez-letju zonaf nad Sudanju oblast Darfur abi ohronali Darfurju obitatelis ot naletis voiskoju (Sudanju) letidlofs.

2006-12-13 Soglosuo s omnenie predstavateluf Europsoiuzuf v Kavkazia resxenie konfliktifs v Gruzinia ne es mozxju bez sxirju autonomia dla Gruzinju oblastis takak Abhazia i Jugju Osetia.

2006-12-13 Ukrainju prezident i USA-ju marionetnik Juwxenko protistanijt referendum o vstup Ukrainiaf vof NATO ibo znajt zxe bolsxost Ukrainju obitatelifs es proti ucxastie Ukrainiaf v NATO. No ibo Juwxenko polucxil sto-piatdes milion USD dla svoi izvolba i svoi oranzxju perevrot ot USA-ju tainju sluzxbas tper on dolzx otplatit svoi dlug i proti vola Ukrainju naroduf vtiagat Ukrainia v tot agresju proti-Slaviansk i proti-Rosju organizacia. Posle vstup Ukrainiaf v NATO, USA planijt razmestit jadroju proti-Rosju bombis i raketis na Ukrainia abi Rosianis i Ukrainis ubili drug druguf, brat bratuf.

2006-12-13 Tainju voina Sodinju Sxtatifs i Europsoiuzuf proti Rosia i proti Belarusia intenzivijt: USA-ju kongres odobril strogju sankcias prot Belarusia i Europsoiuz naradil zagrancju marionetnik i proti-guverju podstrekatel i perevrotnik Milinkevicx. USA upotrebijt podobju takticx proti Rosia i Belarusia takak upotrebil dla razrusxenie Soviet-soiuzuf i koncju ciel tut politiaf es razlomenie i nisxtovenie Rosiaf.

2006-12-12 Tut utroju vzriv velju bombuf v Taiaran plosxad v sred Bagdaduf smertil prinaimensx 70 cxlovekis i poranil bolsx cxem 230. Pravdapodobuo vse zxertvas vzrivuf bili Sxiitnikis. Visxitsju nasilie es rezult okupaciaf i kolapsuf Irakju ekonomiaf.

2006-12-12 Tut den prodolgil v Iranju glavn-grod Tehran konferencia o zxidju holokast. Iranju guverie oglosil zxe ne razumijt protestis proti tut konferencia ibo oni tolk hotijut obiasnit pravda o zxidju holokast.

2006-12-12 Tut den bil v Cxileju glavn-grod Santiago podgrobilju bilju diktaturnik Augusto Pinochet. Pinochet ne polucxil sxtatju podgrobenie takak es obicxju dla Cxileju prezidentis.

2006-12-11 Kozmos-sxatl Discovery, ktor bil uspehuo gor-pusilju prosxlju vikend, posle uspehju kontrol poverhuf tut vecxer pristanil u Mezxunarodju Kozmos-Stancia, MKS. Na palub sxatluf es Komandnik, gospic Mark Polansky, i sxes inju kozmosnautis.

2006-12-11 Iranju guverie otkril dva-denju konferencia ktor bu obiasnit esli zxidju holokast realuo slucxil ili ne. Solgosuo so ofisju raportis konferenciaf ucxastijut 67 nauknikis iz 30 krainis vklucxuo neskolk judaistju rabinis.

2006-12-10 Tut den umiral v Cxile 91-rocxju bilju diktaturnik Augusto Pinochet ktor upravil Cxile podcxas siemnades rocxis ot perevrot v rocx 1973. Jegoi diktatur smertil okol tri-tisicx opozicnikis.

2006-12-09 Mocju pozxar vcxera opustosxil Moskvaju nark-lecxilna dla zxenis. Soglosuo s raportis prinaimensx 45 zxenis bili smertilju i okol 10 poranilju. Glavnju pricxin smertuf bil dim-dusenie. Ziavuo pozxar bil nameruo startilju ot podpalnik.

2006-12-08 Tut utro USA-ju kozmos-agentia NASA otrocxil gor-puskenie sxatluf Discovery usled nepriatju pogod. Sledju probka gor-puskit Discovery bu slucxit zavtra, subotak.

2006-12-08 Tut den slucxijt vo Finzemju glavn-grod Helsinki konferencia krainifs Europsoiuzuf o cxlovekju pravos.

2006-12-08 Tut den pomnijut krainis bilju Soviet-soiuzuf kazxd-rocxie tvorenief om Sodrugie Nezavisju Sxtatifs, SNS.

2006-12-07 Rosju ministr obronaf, gospic Sergei Ivanov, dnes oglosil zxe Rosju voisko ne potrebijt brem-letidlo tipuf AN-70. AN-70 es konstruktitju spol ot Rosju i Ukrainju razvitelis.

2006-12-07 Jug-Koreaju i Rosju kozmos-agentias podpisili dogvor o gor-nesenie Jug-Koreaju kozmosnautuf na Mezxunarodju Kozmos-Stanciaf, MKS, v rocx 2008.

2006-12-07 Tut den Armenia pomnijt zxertvas opustosxitsju zemtrasenief ktor slucxil pred 18 rocxis v rocx 1988. Tot zemtrasenie smertil dva-des-piat tisicx obitatelis.

2006-12-07 Dnesju gor-puskenie sxatluf Discovery es ogrozilju usled nepriatju pogod vo Florida krug Kennedyvoi kozmos-dromuf.

2006-12-07 Mezxunarodju agentia Oxfam ostrozxijt zxe dva rocxis posle opustosxitsju cunami 25 tisicx obitatelis sever-Sumatraju groduf Banda-Acxe esxte es bez-domoju.

2006-12-06 Moskvaju polcia pereiskal ofisis USA-ju komputor-firmaf IBM v Moskva. Tocxnju pricxin pereiskanief esxte ne es znalju.

2006-12-06 Haagju proti-Slaviansk tribunal prikazil prinudilju kormenie Serbju nacionalistuf, gospic Vojislav Seselj, ktor pred neskolk den nacxil glod-straik.

2006-12-06 Posle navestenie Greciaf, Rosju ministr obronaf, Sergei Ivanov, priehal v Ukrainia dla ofisju navestenie.

2006-12-06 Seba-bombnik vzrivil v jug-Afganzemju grod Kandahar smertits siem cxlovekis vklucxuo dva USA-ju grodnikis. Usled visxitsju cxislo bombeniefs Kandahar polucxil prozvanie "bomb-grod".

2006-12-05 Soglosuo s ofisju gvornikis Irakju guverief tut den uzx umirali bolsx cxem 30 cxlovekis v Irakju glavn-grod Bagdad usled razlicxju bombenies i perestrelba.

2006-12-05 Takak predgotovenie dla priehanie sxatluf Discovery, orbit Mezxunarodju Kozmos-Stanciaf, MKS, bil podnimalju om 8,5 km. Novju MKS-orbit dosagijt visxost 357 km. Podnimanie MKS slucxil posred pristanilju Rosju modul Zvezda ktor es socxast brem-korabuf Progress-M58.

2006-12-05 USA-ju kozmos-agentia NASA oglosil plan stroit stoianju baz na Luna. Stroenie USA-ju Luna-bazuf bu nacxit posle rocx 2020.

2006-12-05 Taifun Durian ktor opustosxil i smertil bolsx cxem tisicx cxlovekis vo Filipinia udaril jugju Vietnam. Soglosuo so pervju raportis Durian uzx smertil prinaimensx duzina cxlovekis, 800 lodkas i tisicx domis vo Vietnam. Tolk ranju masaju evakuacia predvratil bolsx cxlovekju zxertvas.

2006-12-04 Sporju USA-ju posolnik v Sodinju Narodifs, John Bolton, bu uvolnitju posle konc jegoi tut-vremju srokuf.

2006-12-04 Soglosuo s ofisju oglosenie, NATO-ju voiakis smertili okol siem-des Talibannikis v jugju Afganzem. No soglosuo s ne-ofisju raportis, bolsxost mertvnikifs bili Afganzemju civilnikis.

2006-12-04 Proti-USA-ju Venezuelju prezident, gospic Hugo Chavez, vcxera vnov vigral prezidentju izvolba. Tut srok bu jegoi cxtirju.

2006-12-03 Filipinju guverie proglosil katastrof-status usled bolsx cxem cxtirsto cxlovekis ktor bili smertilju usled bolot-lavinis pricxinilju ot potok-dozxdis taifunuf Durian. Soglosuo so obgodas koncju cxislo zxertvas mozx perevisxit tisicx ludis.

2006-12-03 Bilju Cxileju prezident, generalnik i diktatornik, 91-rocxju Augusto Pinochet, terpil serce-napad. Soglosuo s ofisju raportis Pinochet es en vazxnju no stabilju polozxenie.

2006-12-02 Tut den slucxil v Belgrad marsx tisicxis podporitelifs Serbju nacionalistuf Vojislav Seselj, ktor es suditju v Haag. Vojislav Seselj pred neskolk den startil glod-straik i jegoi zdrovie i zxizn es ogrozilju. Gospic Seselj protestijt Haagju sud ktor jeg ne pozvolijt spravedlivju obrona takak on hotil. Demonstritelis marsxili k USA-ju posoldomuf v Belgrad i kritikili USA-ju proti-Slaviansk politia.

2006-12-02 Usled serial prinaimensx tri-bombifs v Irakju glavn-grod Bagdad bili smertilju bolsx cxem 50 i poranilju duzinas cxlovekis.

2006-12-02 Vcxera bil v Meksikju glavn-grod Meksik-grod inaugurilju novju prezident, gospic Felipe Calderon. Inaugurenie slucxil v Meksikju parlament podcxas protestis, ruganie i vismeh ot opozicju politnikis. Soglosuo s Meksikju publikju omnenie Calderon "vigral" posred izvolbaju obman. Calderon es podporitju ot USA-ju guverie i tainju sluzxbas i cxasto obdumatju takak USA-ju marionetnik. Nektor sleditelis i znacxju cxast Meksikju obitatelifs verijut zxe nedavnju prezidentju izvolba pravdauo ne-vigral Calderon no opozicju lev-kriloju politnik, gospic Lopez Obrador.

2006-12-02 V Nov-Jork bil dnes podgrobilju 23-rocxju Sean Bell ktor bil zustrelilju ot piat Nov-Jorkju polcnikis om den jegoi svadbaf. Cxernju zxenih Sean Bell i jegoi tri priatelis bili neoruzxilju.

2006-12-02 Cxislo zxertvas taifunuf Durian vo Filipinia uzx perevisxil cxtir-sto-sxes-des (460) cxlovekis. Bolsxost zxertvas bili smertilju posred bolot-lavinis pricxinilju ot potokju dozxdis tut taifunuf.

2006-12-01 Soglosuo so nai-novju raport v celoju Vset uzx es 40 milion cxlovekis infekcilju ot imun-bolez. Iz tot cxislo piatdes procent infekcilju es v Afrik. Podcxas prosxlju dvanades mesacxis bili infekcilju cxtir milionis ludis.

2006-12-01 Pervju dva iz 24 zakazilju borba-letidlos tipuf Su-30mk2 bili prinesilju vof Venezuel na palub Rosju brem-letidlof AN-124-Ruslan.

2006-12-01 Lecxaris opekatsju bilju Rosju perv-ministr Jegor Gaidar oglosili zxe es mozxju zxe gospic Gaidar bil otravalju. 50-rocxju Gaidar zabolezil v Irlandju glavn-grod Dublin i tper es hospitalizilju v Moskva. Gaidar bil perv-ministr pod prezident Boris Jelcin i es arhitektnik om razkradanie Rosiaf i razdelenie narodju imanief mezxu oligarhnikis.

2006-12-01 Bolot-lavin jug-vostokuo ot Filipinju glavn-grod Manila, na ostrov Mindanao, smertil prinaimensx 146 cxlovekis. Bolot-lavin bil pricxinilju ot potokju dozxdis taifunuf Durian.

2006-12-01 Vo Sri-Lankaju glavn-grod Kolombo bomb vzrivil u konvoi nesitsju brat Sri-Lankaju prezidentuf. Gospic Gothabaya Rajapakse, ktor es ministr obronaf i brat Sri-Lankaju prezidentuf, prezxil napadenie.

2006-11-29 Papezx Benedikt XVI tut den vstretil v Istanbul glovnik ortodokju Kristnikifs, Patriarh Bartolomei I. Origuo Istanbul imenil Konstantinopl i bil centr ortodoks-kristnikju Binzantju Imperuf. Vstretie s Patriarh Bartolomei I bil glavnju pricxin pocx Benedikt XVI navestil Turcia.

2006-11-29 Francju ministr vnutrief, gospic Nicolas Sarkozy, tut den oglosil zxe bu ucxastit Francju prezidentju izvolbaf ktor bu slucxit sledju April. Soglosuo s posledju opin-analizis prav-kriloju Sarkozy es vpred lev-kriloju kandidatnica Segolene Royal.

2006-11-29 Tut den koncil verh-vstretie veditelifs cxlenju krainifs om Sodrugie Nazavisju Sxtatifs v Belarusju glavn-grod Minsk.

2006-11-29 Usled USA-ju ekonomju problemis USA-ju dolar nizil om uroven okol 1,31 USD za Euro.

2006-11-29 U Indju glavn-grod Nov-Delhi grup domasxju svinis pozxirali zxiznju tri-rocxju mlodic.

2006-11-29 Vcxera USA-ju voiakis smertili piat mlodicas v Irakju grod Ramadi i tut den smertili dva zxenis v Bakuba.

2006-11-28 Tut mesacx cxislo bez-trudnikifs v Polakia pervju raz podcxas prosxlju sxes rocxifs nizil pod uroven piatnades procent. Cxislo trud-mestofs v Polakia visxil velm skromuo i glavnju pricxin nizenief beztrudostuf es fakt zxe uzx okol milion Polakis emigrili vof i rabotijut vo inju krainis Europsoiuzuf. Tut masaju emigrenie pricxinijt ostrju nedostacx kvalifikilju trudnikifs v Polakia. Vstup Polakiaf v Europsoiuzuf do tper prinesil Polakia nikai vigod. Usled vstup Polakju narod bil obkradilju o milion mlodju, produktju i kvalifikilju ludis i Polakju torg bil otkritju dla gnilju miaso i podnizju produktis iz Zapadju Europ.

2006-11-28 Kanadju parlament odobril predlozxenie Kanadju guverief uznat Kebek takak narod vnutr Kanadiaf. Mnogju sleditelis pogledijut tut cxin takak simbolju.

2006-11-27 Tovaricx Artemio, veditel Peruju povstanikju grupuf, Blestitsju Put, predlozxil Peruju guverie peresmirie. Soglosuo so obgodas tovaricx Artemio vedijt mezx dva-sto i tri-sto povstanikis.

2006-11-27 Tu-den Afganzemju talibannikis smertili dva NATO-ju voiakis iz Kanadia. Napadenie slucxil v jugju Afganzem u vel-grod Kandahar.

2006-11-27 V Nov-Jork slucxil protest proti ubitie cxernju zxenihuf, 23-rocxju Sean Bell, om den jegoi svadba ot piat Nov-Jorkju polcnikis. Zxenih i jegoi priatelis bili neoruzxilju.

2006-11-27 Ziavuo vo vcxeraju dvaju krug prezidentju izvolbaf v Ekuador vigral nezavisju kandidatnik Rafael Correa ktor konkuril proti mega-dolarnik i USA-ju marionetnik Alvaro Noboa. Tocxnju cxislos esxte ne bili oglosilju no soglosuo so pervju raportis Correa vigral virazxju pobed.

2006-11-27 U Iranju glavn-grod Tehran doltreskil brem-letidlo tipuf AN-74 kratuo posle vzlet iz Tehranju letisxtie Mehrabad, usled tehnicxju problemis. Letidlo prinadlezxil elitaju otdel Iranju voiskof. Vse 36 cxlovekis na palub, trides voiakis i sxes cxlenis ekipazxuf, bili smertilju.

2006-11-26 Tisicxis Turcju musulmnikis protestili v Istanbul proti planilju navestenie Istanbuluf ot Rimju papezx Benedikt XVI.

2006-11-26 Seba-bombnik smertil prinaimensx siem i poranil okol dva-des cxlovekis v restoran vo vostokju Afganzem, v oblast Orgun, u Pakizemju granc.

2006-11-26 Dva razlicxju vzrivis gazuf vo dva razlicxju Cxinaju vugol-kopalnas smertili prinaimensx 53 sxahtarifs. Dva tritinkis Cxinaju elektrikuf proizhodijt iz vugol-elektrikilnas.

2006-11-26 Dnes slucxijt dvaju krug prezidentju izvolbaf v Ekuador vo ktor konkurijt nezavisju kandidatnik Rafael Correa proti mega-dolarnik i USA-ju marionetnik Alvaro Noboa. Podcxas Rafael Correa vedijt opin-analizis, rezult izvolbaf ne es istju ibo nektor sleditelis boiajut izvolbaju obmanuf organizilju ot USA-ju tainju sluzxbas, takak nedavnuo slucxil v Meksik.

2006-11-26 Britzemju polcia sledstvijt smert bilju Rosju sxpionuf, gospic Aleksandr Litvinenko, ktor pravdapodobuo umiral usled otravanie ot radioaktivju Polonium.

2006-11-26 Cxadju povstanikis stremlitsju dol-vergit Cxadju prezident, gospic Idriss Derby, napadili i zanali dva Cxadju grodis: Biltine i Abecxe.

2006-11-26 Novjorkju polcnikis prinaimensx 50 raz obstrelili pasazxir-voz nesitsju neoruzxilju slavnitsju zxenih i jegoi priatelis om den jegoi svadbaf. Zxenih bil smertilju i dva jegoi priatelis poranilju. Demokratia?

2006-11-23 Volna voz-bombifs i obstrelenie ot minametis smertil tut den bolsx cxem 150 i poranil bolsx cxem dva-sto cxlovekis v Sxiitnikju sever-vostokju cxast Bagdaduf, takzvanju Sadr-grod.

2006-11-23 Tut utro Polakju spasitelis naidili telos ostatju iz 23 sxahtarifs ktor bili zapoimalju pod zemla pred-vcxera. Nikto iz 23 sxahtarifs prezxil vzriv gazuf vo Halemba vugol-kopalna v Polakju grod Ruda Sxlaska.

2006-11-22 Prosxlju nocx dol-treskil v Severju Morie u Niderlandju breg vrotlet tipuf Super-Puma nesitsju 17 cxlovekis k neft-platformuf. Vse trinades pasazxiris i cxtir cxlenis ekipazxuf bili spasilju.

2006-11-22 Vzriv gazuf vo Halemba vugol-kopalna v Polakju grod Ruda Sxlaska, ktor es priblizuo 300 km jug-zapaduo ot Varsxava, smertil prinaimensx 8 sxahtaris i zapoimal pod zem inju piatnades sxahtaris. Polakju perv-ministr Jaroslav Kacxinski, ktor navestil mesto avariaf, proglosil celo-narodju zxalenie za smertilju sxahtaris.

2006-11-21 Pozxar ktor slucxil vcxera v ogromju rinok v Guatemala-grod smertil prinaimensx piatnades cxlovekis.

2006-11-20 Vcxera vzrivili v pasazxir-poezd vo vostok-Indju sxtat Zapadju Bengal dva bombis. Vzriv slucxil u mal-grod Belakova. Prinaimensx dvanades cxlovekis bili smertilju i priblizuo 50 poranilju.

2006-11-20 Soglosuo so organizacia Zgled Ludju Pravofs, sudenie om bilju Irakju prezident, Saddam Husein, bil defektju i nespravedlivju.

2006-11-20 Des-tisicxis ludis protestili vo Indonezju glavn-grod Gxakarta proti navestenie USA-ju prezidentuf Gxorgx Busx.

2006-11-19 Sxes studentis bili dolstupilju i smertilju usled panik-beg v sxkol vo vostokju Cxina. Inju 39 studentis bili poranilju.

2006-11-19 V Bagdad Irakju povstanikis dnes otvodili Irakju pod-ministr zdrovief, gospic Ammar al-Saffar. Usled nasilie v razlicxju cxastis Irakuf bili dnes smertilju okol 40 cxlovekis vklucxuo 22 zxertvas seba-bombnikuf v Irakju grod Hilla.

2006-11-19 Rosju i USA-ju prezidentis, Putin i Busx, dnes podpisili v Hanoi dva-storonju soglosie ktor bu umozxit vstup Rosiaf vo Vsetju Torgju Organizaciaf, VTO.

2006-11-17 Cxtir sxahtaris ktor bili usled avaria podgrobilju v zapad-Slovakju vugol-kopalna Novaki, es poskroz usilie spasitelifs esxte zapoimalju pod zem.

2006-11-16 Cen neftuf v mezxunarodju birzas prodolgijt svoi nizenie i dosagil uroven ot 56 do 58 USD za bocxka. To es nai-nizju uroven ot Novembr 2005.

2006-11-16 Bolivju prezident, gospic Evo Morales, ostrozxil parlamentnikis zxe esli ne odobrijut jegoi zem-reform plan, Bolivia bu stanit pred masaju demonstracias.

2006-11-16 USA-ju voiak ktor znasilil cxtirnades-rocxju Irakju mlodica i smertil onavoi rodzin bil osudilju dla celo-zxiznju zaklucxenie. Ubities slucxili v Marc 2006 v Irakju grod Mahmudia. Tri inju USA-ju voiakis bili tozx obvinilju za tut zlocxin.

2006-11-15 Vse muzxis ktor bili vcxera hvatilju v Bagdadju nauk-institut bili dnes bez poranenie puskilju.

2006-11-14 Venezuelju i Brazilju prezidentis, Hugo Chavez i Lula da Silva, inaugurili otkritie mostuf nad reka Orinoko. Postroenie tut mostuf cenil 1,2 gigalion USD.

2006-11-14 Dnes podcxas belju den pistolnikis hvatili bolsx cxem sto muzxis v Bagdadju nauk-institut.

2006-11-14 Slavianis proti Slavianis: Polakia, upotrebits svoi veto, prodolgijt zablokit start peregvorifs mezx Europsoiuz i Rosia o novju partnerstvo-dogvor.

2006-11-14 Soglosuo s raport Sodinju Narodifs, Srilankaju guverie rekrutijt dete-voiakis dla borba proti Tamilju povstanikis.

2006-11-13 V severju Sxiitnikju cxast Bagdaduf seba-bombnik vzrivil pasazxir-autobus smertits prinaimensx sxesnades i poranits priblizuo 30 cxlovekis.

2006-11-13 Usled prodolgitsju i visxitsju nasilie Bagdadju mertvilnas es takak perepolnju zxe uzx ne prinajut novju mertvnikis. Tisicxis telos es podgrobilju bez pravilju razpoznanie.

2006-11-12 Podcxas vcxera i dnes bili v Irak smertilju tri USA-ju i cxtir Britzemju voiakis.

2006-11-12 V intervu dla geisk gazet Elton John skazal zxe organizilju religia zmenijt ludis v nenavidju proti-geisk lemingifs.

2006-11-12 Posle grozbas, ot Izraelju ministr Efraim Sneh, Iranju guverie oglosil zxe esli napadilju Iran bu razgnetit Izraelju vtorgatelis.

2006-11-12 Okol dva-tisicx ludis protestili u bolez-dom v jug-zapadju Cxina posle smert 3-rocxju mlodicuf cxoi otec ne imal dostacx dengi dla lecxenie. Cxina stanijt pred kriza ibo mnogju bedaju ludis ne imajut dostacx dengi dla bistruo visxitsju cenis lecxenief.

2006-11-12 Dva seba-bombnikis ktor vzrivili seba u polcju rekrutisxtie v zapadju cxast Bagdaduf smertili prinaimensx 35 i poranili bolsx cxem 60 cxlovekis.

2006-11-12 Tut den nacxijt novju mezxunarodju dogvor soglosuo so ktor krainis dolzx otmestit vzrivimju ostaties voinaf, takak minas, bombis i grozd-bombis.

2006-11-12 Ukrainju profesju boksernik, Vladimir Klicxko, prosxlu nocx vigral v Novjorkju Madison Square Gardens nad Calvin Brock i proderzxil svoi titul. 3'0-rocxju dvaoicxas Vitali i Vladimir Klicxko es rodilju v Kazahzem i obdva dosagili titul bokserju Vset-cxampionuf.

2006-11-12 USA vetovil rezolucia Sodinju Narodifs ktor osudijt Izraelju ubitie 18 civilnikifs v Gaza. USA imajt histor vetovit rezolucias ktor osudijut Izrael ibo, soglosuo so nektor kritiknikis, USA-ju guverie es obvlivilju ot USA-ju zionistis ktor kontrolijut USA-ju ekonomia i politia. Palestinju gvornik, gospic Ghazi Hamad, skazal zxe USA-ju veto podajt Izrael zelenju svetlo dla masakris Palestinju civilnikifs.

2006-11-11 Odnakvremju vzriv dva voz-bombifs v perepolnju Bagdadju rinok Sxorgxa smertil prinaimensx 8 i poranil pocxti 40 cxlovekis. Dnes bil tozx smertilju Slovakju voiak usled vzriv dorog-bombuf. Slovakia planijt iztiagat svoi 105 voiakis iz Irak podcxas Februar 2007.

2006-11-11 Predstavatel om Gruzinju Komitet Sxtatju Bezopasostuf oglosil zxe bil obnazxilju plan Gruzinju special-sluzxbas ubit prezident Jugju Osetiaf, gospic Eduard Kokoiti. Gruzinju special-sluzxbas es kontrolitju pramuo ot USA-ju marionetnik Saakasxvili i jegoi blizju pomocnikis.

2006-11-11 Plus i plus mezxunarodju sleditelis podozrejut zxe Izrael predgotovijt napadenie Iranuf i bombenie Iranju jadroju elektrilnas i institutis. Ibo Iran imajt modernju oruzxie, vklucxuo dolg-dosagju raketis, sleditelis voprosijut sxto bu koncju rezult Izraelju napadenie Iranuf i esli Izrael bu upotrebit proti Iran jadroju oruzxie.

2006-11-11 V Bosnju grod Snagovo bil naidilju novju masa-grob Srebrenicaju masakruf ktor slucxil v rocx 1995. Snagovo es okol 50 km severuo ot Srebrenica. V tut grob bili naidilju bolsx cxem sto mertvnikis. Podcxas Srebrenicaju masakr, ktor slucxil v Juli 1995, bili smertilju pocxti 8 tisicx Slaviansk muzxis i mlodicis.

2006-11-11 V Turcju glavn-gron Ankara bil tut utro pod-grobilju bilju piat-razju Turcju perv-ministr, 81-rocxju gospic Bulent Ecxevit. Poki Ecxevit bil velm popularju v Turcia, on bil tozx otvetju za Turcju napadenie i okupacia Kipruf v rocx 1974. Ecxevitvoi sxtat-grobenie bil peredavalju ne tolk v Turcia no tozx v mnogju zagrancju TV-sietis.

2006-11-08 V severju Gaza Izraelju tankis smertili devnades bez-oruzxilju civilnikis, vklucxuo zxenis i prinaimensx siem detes. Mezx zxertvas Izraelju napadenief bil celoju trinades-cxlenju rozdin.

2006-11-08 Usled jasnju proigra USA-ju Republikanju polit-partaf vo vcxeraju parlamantju izvolba, ktor signalil nesoglosie USA-ju obitatelifs s Irakju voina, Gxorgx Busx zamenil ministr obronaf, Donald Rumsfeld.

2006-11-08 Kirgizju parlament v Bisxkek prinal novju konstitucia ktor bu drakonuo ograncit moc prezidentuf. Tut-vremju Kirgizju prezident es gopsic Kurmanbek Bakiev.

2006-11-08 Seba-bombnik smertil prinaimensx 42 i poranil bolsx cxem 20 voiakis vo voiskoju trenir-sxkol v sever-zapadju Pakizem, v grod Dargai ktor es u Afganzemju granc. Pakizemju voisko v tot oblast prosxlju siemden smertil okol 80 povstanikis.

2006-11-07 Rosju prezident Vladimir Putin i Slovakju prezident Ivan Gasxparovicx nacxili tut utro peregvoris v Kreml o vzaimnju politju i ekonomju otnosenies.

2006-11-07 Vcxera vecxer zaverhil v Tagxikia prezidentju izvolba ktoruf ucxastili 88,5 proc ili dva milion 875 tisicx izvolitelis.

2006-11-07 Britzemju nauknikis aplikili om pozvolenie tvorit cxlovek-goviadju embrionis, v inju slovis oni bu vlozxit cxlovekju jadro v goviadju bio-klet i tvorit cxlovek-goviadju himeris. Tut embrionis bu upotrebitju dla naukju izsledenie.

2006-11-06 Soglosuo so nai-novju prognoz bilju Nikaraguaju prezident Daniel Ortega bu vigrat prezidentju izvolba v pervju krug proti USA-ju marionetnik Eduardo Montealegre.

2006-11-06 Bilju piat-razju Turcju perv-ministr, 81-rocxju gospic Bulent Ecxevit, vcxera umiral posle sxes mesiacis v koma usled mozg-udar. Ecxevit es otvetju za Turcju napadenie i okupacia Kipruf v rocx 1974.

2006-11-05 Irakju sud v Bagdad dnes osudil bilju Irakju diktatornik Sadam Husein dla smert posred sxea-visenie. Soglosuo s ekspertnikis tut osudenie bu prinesit esxte bolsx problemis i konfliktis v Irak. Ne tolk usled smertenie Huseinuf, no tozx ibo on dolzx-bi but smertilju posred sxea-visenie ktor Iraknikis pogledijut takak unizitsju. Sadamvoi advokatis neposreduo apelacili tut razsudenie. Europsoiuz kritikil tut razsudenie zxe to bu tvorit esxte bolsx napruzxie i haos v Irak.

2006-11-05 USA-masaju medialis, USA-ju guverie i tainju sluzxbas intensivuo vmesxajut v Nikaraguaju izvolba ktor slucxijt tut den, posubotak. Vo izvolba konkurijt Sandinista-parta proti USA-ju marionetnikis.

2006-11-05 Holodju pogod pricxinil bistruo visxitsju potreb elektrikuf cxrez Europ usled ktor ostatili milionis obitatelifs bez elektrik. Tut avaria pokazil poranimost Europju zapasuf energiaf.

2006-11-04 Podcxas Cxina-Afrikju verh vstretie v Pekin Cxinaju prezident, gospic Hu Gxintao, oglosil zxe Cxina bu dvarazit svoi pomoc dla Afrikju krainis.

2006-11-03 Kirgizju perv-ministr Feliks Kulov, obvinil veditelis opoziciaf zxe posred protestnikis v Bisxkek planijut sxtatju perevrot.

2006-11-03 Prosxlju sredak vecxer v Baltju Morie potopil Sxvedju 155-metris dolgju korab Finnbirch. Iz cxtirnades cxlenis ekipazxuf, cxtir Sxvednikis i des Filipinianis, dva mornikis poginali. Iz potopilju korab-ruin prodolgijt utecxit palivo.

2006-11-03 Novju naukju izsledenie publikilju v magazin Science (Nauk) utverdijt zxe do piatdes rocxis ribis vo vse mories i okeanis bu pocxti iscxezit usled pere-lovenie.


2006-11-03 Soglosuo so statistia Europsoiuzuf kazxd rocx umirajut v Europsoiuz dva-sto-tisicx obitatelis usled alkoholizm.

2006-11-03 Novju, ot zagrancju tainju sluzxbas trenirilju, financilju i kontrolitju marionetnik, Temir Sariev, probijt dol-vergit Kirgizju guverie. Podcxas masaju podpor ot zagrancju medialis okol piat tisicxis protestnikis sberili v sred-plosxad Kirgizju glavn-groduf Bisxkek nesits nadpisis proti prezident Kurmanbek Bakiev.

2006-11-01 Tut den bolsxost kristnikju krainifs slavnijut Vse-Sviatnikju Den gda kristnikis pomnijut poginalju poviaznikis i predkis. Tradicuo, podcxas Den Vse Sviatnikifs, ludis navestijut grobisxties, prinesijut kvitis i zapalijut svecxas na grobis.

2006-11-01 Prosxlju nocx obitatelis mnogju krainifs slavnili Halovin, nocx pred Vse-Sviatnikju Den, gda dusxas poginalju vernujut v nasx Vsetuf.

2006-10-31 Voz-bomb udaril svadba-konvoi na krai Bagdadju Sadr-grod, smertits prinaimensx piatnades cxlovekis vklucxuo cxtir detes.

2006-10-31 Prinaimensx cxtir-tisicx ludis protestili v sever-zapadju Pakizemju grod Khar proti Pakizemju koalicia s USA i proti bombenie madrasa-sxkoluf ktor smertil okol 80 ucxnikis. Musxarafvoi voisko upotrebil prinaimensx tri pusxka-vrotletis i raketis dla opustosxenie madrasa-sxkoluf.

2006-10-31 Ros-Ukrainju raket tipuf Zenit-ZSL uspehuo startil iz plovitsju kozmosdrom firmaf Morju Start. Zenit-ZSL gor-nesil v krug-zemlaju orbituf komunikacju sputnek ktor imajt masa 5193 kg.

2006-10-30 USA-ju okupacju voisko v Irak perezxivajt nai-krevju mesiac tut rocxuf. Podcxas tut mesiac cxislo smertilju USA-ju voiakis uzx dosagil sto. Plus i plus USA-ju voiakis es zustrelilju iz distancia ot povstanikju snaiperis.

2006-10-30 Tut-utroju bombenie madrasa-sxkoluf v Pakizem ot Pakizemju voisko pricxinil masaju protestis. Soglosuo so protestnikis bolsxost om 70 ili 80 zxertvas bombenief bili ucxnikis.

2006-10-30 Cxtirnades grodis v Irkutskju oblast Sibiruf proglosili cxrez-obicxju status usled masa-otravanie pricxinilju ot falsxju vodka. Prinaimensx 900 cxlovekis bili hospitalizilju. Usled falsx-vodka umirajut v Rosia kazxd mesiac okol tri-tisicx-piat-sto cxlovekis.

2006-10-30 Nigerju guverie startil ofisju voprosenie pricxinifs vcxeraju aviacju katastrofuf u Nigerju glavn-grod Abugxa. V USA zudelaju pasazxir-letidlo tipuf Boeing-737 dol-treskil kratuo posle vzlet iz Abugxaju letisxtie. Avaria smertil 96 iz sto-piat cxlovekis, vklucxuo Sultan om Sokoto, takak neskolk inju znacxju politnikis i duhnikis. Vozduh-lina ADC bil dnes prizemilju.

2006-10-30 USA-ju nauknikis ot-sxifrili polnju genet-kodis neskolk tipifs rak-bolezuf. Tut uziavenie mozxbi pomocit lecxenie rak-bolezuf.

2006-10-30 Vo vcxeraju i pred-vcxeraju Serbju referendum, Serbju izvolitelis odobrili novju Serbju konstitucia soglosuo so ktor Kosovo es nerazdelimju cxast Serbiaf.
2006-10-30 Vzriv bombuf v Sxiitnikju Sadr-grod cxast Bagdaduf smertil okol tri-des i poranil bolsx cxem piat-des cxlovekis. Popri tut vzriv slucxili v Bagdad piat inju vzrivis.
2006-10-30 Pakizemju voisko tut utro napadil i bombil islamju madrasa-sxkol v pleme-oblast Pakizemuf u Afganzemju granc. Prinaimensx 80 cxlovekis, perevazxuo studentis, bili smertilju.
2006-10-26 Prinaimensx 28 cxlovekis utratili zxizn v Irakju grod Bakuba ktor es 65 km severuo ot Bagdad usled sudaris mezx Irakju polcia i povstanikis. Mezxu smertilju muzxis es prinaimensx dvanades polcnikis.
2006-10-26 USA-ju prezident Gxorgx Busx podpisil novju zakon solgosuoo so ktor bu na USA-Meksikju granc kontruktilju 1125 km dolgju ograd.
2006-10-26 V zapadju Rosia u Litvaju granc bili otravalju bolsx cxem cxtir-sto cxlovekis usled zanecxistilju proti-zakonju alkohol. Duzinas iz otravalju ludis uzx umirali. V Rosia umirajt kazxd rocx bolsx cxem sxesdes-tisicx cxlovekis usled alkohol. Alkohol zloupotrebenie i spotrebenie es velju zdrov-problem vo vse Slaviansk krainis.
2006-10-26 Soglosuo so Afganzemju ofisnikis NATO-ju naletis v Pangxvaiju obast jug-Afganzemju provinciaf Kandahar smertili duzinas civilnikifs.
2006-10-26 Prosxlju nocx maskilju mlodnikis pozxarili dva pasazxir-autobusis v Parizxju pri-grodis Nanterre i Bagnolet. Vcxera vecxer neskolk sto sever-Afrikju mlodnikis protestili u Francju parlament v Parizx proti rasizm i diskriminenie.
2006-10-26 Vcxera NATO-voi gvornikis oglosili zxe NATO-voiakis smertili 48 Afganzemju povstanikis. Soglosuo s kritiknikis NATO-ju okupaciaf Afganzemuf bolsx cxem 20 smertilju muzxis ne bili povstanikis no Afganzemju civilnikis.
2006-10-26 Cen neftuf v mezxunarodju birzas vnov perevisxil uroven sxes-des dolaris (USD) za bocxka.
2006-10-25 Usled sudaris USA-ju okupacju voiskof v Irak s Mehdi Armia radikalju Sxiitnikju sviasxnikuf Muktada-al-Sadr bili smertilju piat cxlovekis i duzinas bili poranilju.
2006-10-25 Podcxas kongres Rosju diasporuf v Petergrod, Rosju prezident Vladimir Putin proglosil zxe Rosia bu prostjuvit viza-procedur dla zagrancju trudnikis v Rosia. Soglosuo s obgodas v diaspor domovijut okol 30 milion Rosianis. Kongresuf ucxastijut okol 600 delegacnikis iz 80 krainis Vsetuf.
2006-10-24 Jug-Koreaju breg-ohrona oglosil zxe spasil cxtir iz 18 cxlenis Rosju korabuf Sinegorie ktor potopil vcxera.
2006-10-24 Britzem dnes oglosil zxe bu ograncit trud-propuskis dla Bugarnikis i Rumannikis esli tot krainis bu vstupit vof Europsoiuz. Inju krainis Europsoiuzuf uzx prede oglosili podobju planis.
2006-10-24 Jug-vostokju Japonju ostrovis v Tihju Okean udaril tu-den mocju zemtrasenie silaf 6,8 gradusis Rihtersxkalaf.
2006-10-24 Prosxlju nocx perezxival Madarju glavn-grod Budapesxt nasilju protestis i buntis proti tut-vremju perv-ministr Diurcxan i jegoi guverie. Buntnikis upotrebili kamenis i benzin-bombis proti ktor otvetil polcia s voda-pusxkas, gum-kulkas i slezju gaz. Okol 130 buntnikis bili poranilju i sto zaderzxilju.
2006-10-23 V Tihju Okean potopil Rosju korab Sinegorie vklucxuo 18 cxlenis ekipazxuf.
2006-10-23 Dnes pomnil Madaria 50-ju kazxd-rocxie Madarju proti-komunistju revoluciaf, ktor slucxil v rocx 1956. Usled tot "revolucia" planilju i podporilju ot zagrancju tainju sluzxbas i masa-medialis umirali okol 2700 madaris i pocxti 700 voiakis iz sosedju socialistju krainifs. Tut-denju pomnenie bil soprovoditju om proti-guverju protestis. Budapesxtju polcia upotrebil voda-pusxkas, gum-kulkas i slezju gaz dla razgonenie protestnikifs.
2006-10-23 Vo vcxeraju referendum Panamaju izvolitelis podporili razsxirenie proslavju Panamaju kanaluf ktor bu cenit okol piat-gigalion USD.
2006-10-22 Tut den, posubotak, slucxijt v Bulgaria prezidentju izvolba. Dva veditsju kandidatnikis es ot USA podkupilju i ot zagrancju masa-medialis podporitju marionetnik Georgi Parvanov, i nezavisju dla-narodju gospic Volen Siderov - veditel Ataka polit-partaf.
2006-10-22 V Panama tut den slucxijt referendum o ambicju plan razsxirenief proslavju Panamaju kanaluf. Modernju kontainer-korabis es nadmerju dla tut-vremju kanal. Novju, plus sxirju kanal, bi umozxil perehod plus velju korabifs i dvarazil obiem provozuf no postroenie tut novju kanaluf bi cenil okol piat-gigalion USD.
2006-10-21 Podcxas cxtirju cxast cxtir-krainju turnef, USA-ju ministr zagrancief, Kondoliza Rais, bu dnes stopit v Moskva dla peregvoris s Rosju predstavatelis o severju Korea.
2006-10-20 Predstavatelis karteluf ONEZ (Organizacia Neft-Eksportitsju Zemifs) podcxas vstretie v Katar soglosili nizit produktenie neftuf usled nizenie mezxunarodju cenuf. Posle rekordju cen neftuf 78 USD v Juni tper neft cenijt mensx cxem 60 USD za bocxka.
2006-10-20 Veditelis Europsoiuzuf bu vstretit tut vecxer v jugju Finzem abi besedili o energia. Vstretief bu ucxastit tozx Rosju prezident Vladimir Putin. Europsoiuz dovozijt cxtirtink svoi neftuf i gazuf iz Rosia.
2006-10-19 Bolsx cxem piat-tisicx studentis tut den demonstrili v Madarju glavn-grod Budapesxt proti planis Diucxanvoi guverief vovodit platitju prosvetenie.
2006-10-19 Okol piatnades cxlovekis bili smertilju usled avaria Uzbekju brem-letidlof tipuf AN-2 v Tasxkentju oblast Uzbekiaf.
2006-10-19 Rosju brem-raket tipuf Soiuz-2 uspehuo gor-nesil Europju meteo-sputnek tipuf Metop-A vof krug-zemlaju polarju orbit.
2006-10-19 Cxehju Zelenju Polit-Parta, ktor es nai-malju iz piat parlamentju polit-partas, boiajt velju koaliciaf mezx ODS i CxSSD polit-partas. Zelenju Polit-Parta podozrejt Cxehju prezident Vaclav Klaus zxe stremlijt i podporijt tvorenie takai koaliciaf.
2006-10-19 Mocju vzriv strel-skladuf tut utro v Serbju grod Paracxin poranil okol 10 civilnikis. Pricxin vzrivuf esxte ne es znalju. Serbju ministr vnutrief, gospic Dragan Jocxicx, oglosil zxe avaria pricxinil ogromju materju vred.
2006-10-19 Usled sotreskenie dva lodkas v jugju Sudan neskolk duzinas Sudanju voiakis tonuli. Tocxnju cxislo zxertvas esxte ne bil oglosilju.
2006-10-19 Izraelju minas i grozd-bombis prodolgijut smertit duzinas Libanonju civilnikis neskolk mesiacis posle konc voinaf.
2006-10-19 Usled razlicxju napadenies i bombenies tut den bili v Irak smertilju prinaimensx 24 cxlovekis i duzinas bili poranilju.
2006-10-18 V Rosia es neskolk sto NGO, ne-guverju organizacias, ktor soglosuo s novju zakonis dolzx registrit. Neskolk iz tut organizacias do tper ne registrili i prohodili termin dla registrenie. Registrenie tut organizacias es potrebju ibo mnogju iz tot organizacias es zloupotrebitju ot zagrancju guveries i ot zagrancju tainju sluzxbas dla manipulenie izvolbas i dla podobju politju cielis. Tut organizacias bili otvetju za proti-zakonju sxtatju perevrotis v Ukrainia, v Gruzinia i v neskolk inju krainis bilju Soviet-blokuf.
2006-10-18 Soglosuo so ofisju oglosenie USA-ju okupacju voiskof vcxera bili smertilju v Irak usled neskolk razlicxju napadenies 9 USA-ju voiakis.
2006-10-17 Iraku prezident Gxalal Talabani podporijt sotrudie so Siuria i Iran dla nizenie terorizmuf v Irak.
2006-10-16 V severju Srilanka sebabombnik napadil voisko-konvoi. Soglosuo so pervju raportis seba-bombnik smertil okol 90 cxlovekis.
2006-10-16 Izraelju prezident Mosxe Katsav es podozretju om znasilie i podslusxanie. Izraelju polcia oglosil zxe imajt dostacx dokazis dla obvinenie. Glavnju prokuraturnik bu tper resxit esli Katsav bu suditju. Katsav proglosil zxe es bezvinju i zxe on es zxertva publikju lincxenief.
2006-10-15 Soglosuo so Japonju lecxar, gospic Yahiro Netsju, bolsx cxem piat-des rocxju zxen, takak zamest-mama, prosxlju rocx nesil i rodil svoi vlasnju vnukica. Onai docx utratil lono usled rak-bolez.
2006-10-15 Opitju sxofer smertil prinaimensx piat i poranil okol dva-des voisko-ucxnikis (kadetis) u Rosju vel-grod Riazan, ktor es jug-vostokuo ot Moskva.
2006-10-15 Posle zavtra, vtorak, ofisju cxislo obitatelifs om USA bu perevisxit tri-sto milion. Iz tot cxislo okol sto milion imajut Slaviansk krev i prinaimensx 20 milion gvorijut Slaviansk jazikas.
2006-10-13 Mocju sneg-buria vo oblast Velju Ozerofs ktor es na granc mezx Kanada i USA, pricxinil elektrik-avarias, provoz-problemis i sxkol-zakrities.
2006-10-12 Malju trenir-letidlo treskil vof kvartir-neboskrep v sred Nov-Jorkuf i pricxinil pozxar. Tut avaria bil slucxju i ne bil socxast teroristju napadenief. Dva cxlovekis na palub trenir-letidlof, vklucxuo proslavju beisbolnik, bili smertilju i neskolk pozxarnikis bili poranilju.
2006-10-11 Usled sotreskenie pasazxir-poezduf s brem-poezd v severju Francia u Luksemburgju granc bili smertilju dvanades cxlovekis i okol 20 bili poranilju.
2006-10-11 Soglosuo so novju raport ktor porovnijt smertimost Irakju populaciaf pred i posle USA-ju napadenie v rocx 2003, usled Busxvoi voina i okupacia Irakuf umirali v Irak okol 655 tisicx obitatelis. Soglosuo s tut statistia Gxorgx Busx statil din iz nai-grozaju masa-ubitelifs cxlovekju historiaf.
2006-10-11 Veditelis Gruzinju opoziciaf i bilju Saakasxvilivoi kolegis obvinili Saakasxvili zxe grabil moc i privlasnil Gruzinju guverie.
2006-10-10 Vo razlicxju cxastis Bagdaduf bili tut den naidilju 60 mertvju muzxis. Vzriv bombuf u Sunitnikju mecxet v jugju cxast Bagdaduf smertil 11 cxlovekis.
2006-10-10 Vzriv bombuf v jug-Filipinju grod Makilala smertil prinaimensx dvanades cxlovekis.
2006-10-10 V severju Guatemala pasazxir-autobus dol-padal v 100m glubinju propast smertits 42 iz 47 cxlovekis. Pricxin avariaf bil opasju dorog i mgla. Mezxu zxertvas bili prinaimensx sxes detes.
2006-10-10 Soglosuo so Vsetju Organizacia Zdrovief, VOZ, novju sort lek-odolimju tuberkulozuf iz vostokju Europ i sredju Azia grozijt pricxinit smertitsju epidemia v Europsoiuz. Tuberkuloz smertijt okol 1,7 milion cxlovekis kazxd rocx.
2006-10-10 Iskator Google kupil video-podelitsju siet-stranka YouTube za 1,65 gigalion USD. YouTube imajt okol 72 milion navestitelis kazxd mesiac.
2006-10-09 Raul Castro, brat om Fidel Castro, proglosil zxe jegoi brat Fidel zdrovijt poskroz negativju raportis USA-ju sxpion-agentiafs ktor oglosili zxe Fidel umirajt usled rakbolez.
2006-10-09 Severju Korea tut utro zudelal pod-zemju test jadroju oruzxief. Jug-Koreaju nauknikis merili zemtrasenie silaf 3,5 gradusis Rihtersxkalaf v sever-vostokju oblast Severju Koreaf u grod Gilgxu v provincia Hamgiong.
2006-10-08 V perevazxuo Sxiitnikju grod Divania ktor es okol 150 km juguo ot Bagdad USA-ju i Irakju voisko smertili priblizuo 30 pravdapodobju povstanikis. Tut den vo razlicxju cxastis Bagdaduf bili naidilju bolsx cxem 50 mertvnikis.
2006-10-08 Novju Japonju perv-ministr, gospic Sxinzo Abe, dnes nacxil ofisju navestenie Cxinaf. V Pekin Sxinzo Abe polucxil serdecxju privitanie.
2006-10-08 Obitatelis jug-vostokju Aziaf tut den pomnijut pervju kazxd-rocxie katastrofju zemtrasenief ktor smertil okol 75 tisicx cxlovekis. Epicentr i bolsxost zxertvas zemtrasenief bil vo Kasxmirju cxast Pakizemuf.
2006-10-08 USA-ju tainju sluzxbas organizili proti-guverju marsx vo Venezuelju glavn-grod Karakas. Busxvoi rezxim probijt zamenit proti-USA-ju prezident Hugo Chavez so svoi marionetnik Manuel Rosales, upotrebits podobju takticx takak upotrebili nedavnuo vo Gruzinia ili Ukrainia.
2006-10-08 Usled vcxeraju zustrelenie vistupju Rosju zxurnalisticaf Anna Politkovskaia proti-slaviansk masaju medialis gor-puskili masaju proti-Rosju kampan. Tut proti-Rosju kampan takak montirenie razlicxju marionetju proti-Rosju i ne-demoktratju rezximifs v bilju krainis Soiviet-soiuzuf es socxast planuf zagrancju tainju sluzxbafs podkorit i kontrolit Rosia. Nektor sleditelis dumajut zxe es mozxju zxe Politkovskaia bil smertilju ot USA-ju tainju sluzxbas abi podstrekali nespokoinost vnutr Rosia.
2006-10-08 Rasistju Madarju polit-parta Fides prosxlju nocx prodolgil v Budapesxt protest proti guverie Ferenc Diurcxanuf. No tut protestuf ucxastili mensx ludis cxem bil ocxekalju.
2006-10-07 Vistupju Rosju zxurnalistica, gospica Anna Politkovskaia, bil tut den zustrelilju vo svoi Moskvaju kvartir-dom. Usled onavoi proti-Rosju propagand nektor sleditelis podozrejut zxe Politkovskaia bil trenirilju i platilju ot zagrancju tainju sluzxbas.
2006-10-06 Rosia tut den otvozil okol 130 Gruzinianis usled razlicxju narusxenies Rosju imigracju zakonis.
2006-10-03 Cen neftuf v mezxunarodju birzas prodolgijt svoi nizenie. Tut den cen neftuf nizil pod uroven sxes-des USD za bocxka.
2006-10-03 Europsoiuz dnes vizval Rosia abi stopil svoi ekonomju zablokenie i sankcias proti Saakasxvilivoi marionetnikju proti-Rosju rezxim v Gruzinia. Saakasxvili bil trenirilju i financilju ot USA-ju tainju sluzxbas ktor montirili jegoi marionetnikju proti-Rosju rezxim. Ciel montirenief Sakasxvilivoi rezximuf bil abi Saakasxvili izgonil Rosju voisko i otkril USA-ju voina-bazis vo Gruzinia.
2006-10-03 Sever-Koreaju guverie oglosil zxe severju Korea bu testit jadroju bomb usled visxitsju nepriatelost USA-ju rezximuf.
2006-10-03 62-rocxju jug-Koreaju diplomatnik, Ban Ki-moon, vedijt v izber novju gensekuf Sodinju Narodifs. Ban Ki-moon es bilju ministr zagrancief Jugju Koreaf. Kofi Annanvoi 10-rocxju srocx koncijt om 31-ju Decembr 2006.
2006-10-03 Dolvergilju Taizemju perv-ministr, Thaksin Sxinavatra, otstupil ot svoi pozicia vediteluf polit-partaf Thai Rak Thai ktor on osnovil.
2006-10-03 Podcxas vcxeraju vstretie Slovakju perv-ministruf Robert Fico so Serbju perv-ministr Vojislav Kosxtunica v Slovakju glavn-grod Bratislava, obdva veditelis soglosili zxe Kosovo dolzx ostatit socxast Serbiaf.
2006-10-03 Rosia prodolgijt zablokenie vse komunikaciafs i torgenief s Gruzinia usled sxtatju terorizm Saakasxvilivoi rezximuf.
2006-10-02 Usled znacxju mezxunarodju tiskenie, Saakasxvilivoi Gruzinju rezxim dnes puskil cxtir Rosju voiskoju ofisnikis. Sleditelis podozrejut zxe tut problem bil izmislilju i planilju ot Busxvoi rezxim abi visxil napruzxie mezx Gruzinia i Rosia i tak visxil podpor Gruzinju populaciaf dla Busxvoi podkupilju marionetnik Saakasxvili.
2006-10-02 Brazilju autoritet podtverdil zxe vse 155 cxlovekis na palub pasazxir-letidlof ktor avaril prosxlju piatak v Amazonia bili smertilju. Avaria slucxil usled sotreskenie so plus malju privatju letidlo ktor, posle sotreskenie, bezopasuo pristanil.
2006-10-01 Tut utro nacxil v Austria parlamentju izvolba. Rezult dnesju izvolbaf es ne-predskazamju.
2006-09-30 Serbju parlment odnak-misluo odobril novju konstitucia vo ktor es Kosovo ne-razdelimju socxast Serbiaf.
2006-09-30 Seba-bombnik smertil prinaimensx dvanades cxlovekis u Irakju Ministrie Vnutrief vo Bagdad.
2006-09-30 V Brazilia avaril pasazxir-letidlo tipuf Boeing-737 nesitsju okol 145 cxlovekis. Soglosuo so pervju raportis nikto prezxil tut katastrof.
2006-09-29 USA-ju ministr zagrancief, gospica Kondoliza Rais, nacxijt tut den turne neskolk Bliz-Vostokju krainifs.
2006-09-29 Pervju zxenju kozmos-turistica - vo Iran rodilju gospica Anousxeh Ansari - tut den uspehuo pristanil vo Kazahzem.
2006-09-29 Usled nepopularost i vnutrju problemis pricxinilju ot Saakasxvilivoi rezxim vo Gruzinia, Saakasxvili podstrekajt problemis so Rosia. Na primer jegoi polcia zaderzxil neskolk Rosju voiskoju ofisnikis i obvinil onif za sxpionenie.
2006-09-27 Pakizemju prezident, generalnik Pervez Musxaraf, proglosil zxe usled Irakju voina Vset statil plus opasju, ne mensx opasju. Musxaraf tozx podtverdil zxe USA-ju pod-ministr zagrancief, Richard Armitage, grozil Pakizemju guverie abi Pakizem vstupil v borbaf proti Al-Kaida ili USA bu bombit Pakizem v kamen-eraf.
2006-09-27 Bisxkekju mezxunarodju letisxtie v Kirgizia bil vcxera zakritju usled sotreskenie dva letidlofs. Pasazxir letidlo Tu-154 i USA-ju voiskoju tanker-letidlo sotreskili podcxas pristanie. Nikai zxertvas bili raportilju.
2006-09-26 Slovakju perv-ministr i ministr-obronaf navestili tut den Afganzem. Slovakju voisko imajt malju, priblizuo sto-cxlenju, trud-eskadron vo Afganzem.
2006-09-26 Nov-izvolilju Japonju perv-ministr, 52-rocxju ultra-nacionalist Sxinzo Abe, obecxajt plus-blizju otnosenies s Cxina. Nektor sleditelis spekulijut i trevogijut zxe tut mozx but start vse-Azju ekonomju i voiskoju soiuzuf. Sxinzo Abe zamenijt Junicxiro Koizumi.
2006-09-26 Seba-bombnik ktor vzrivil seba vo jug-Afganzemju provincia Heland smertil prinaimensx 18 cxlovekis. Vzriv slucxil vo grod Lasxkar-Gah.
2006-09-26 Europju Komitet tut den odobril vstup Bulgariaf i Rumaniaf vof Europsoiuz v Januar 2007. Posle vstup Bulgariaf bu vnutr Europsoiuzuf uzx piat Slaviansk krainifs: Polakia, Cxehia, Slovakia, Slovenia i Bulgaria i pocxti sto-milion Slaviansk-gvoritsju obitatelis.
2006-09-25 Vo Ekuador, blizuo glavn-grod Kito, pasazxir autobus dolpadal vof propast. Usled avaria bili smertilju prinaimensx 47 cxlovekis vklucxuo siemnades detes.
2006-09-24 Venezuelju guverie otvergil izvinenies Busxvoi rezximuf za zaderzxenie Venezuelju diplomatnikuf vo Nov-Jorkju JFK-letisxtie. Venezuelju ministr zagrancief, gospic Nikolas Maduro bil podcxas 90 minutis zaderzxilju, voprosilju, pereiskalju i grozilju ot USA-ju granc-polcnikis.
2006-09-24 Vo tainju razvedkaju raport USA-ju sxpion-agentias dopuskijut zxe Irakju voina podstrekajt terorizm, inspirijt novju teror-aktis i pomocijt teror-grupis rekrutit novju cxlenis.
2006-09-24 Prosxlju nocx Madarju glavn-grod Budapesxt perezxival do tper nai-velju proti-guverju protest ktoruf ucxastili mezx 20 i 50 tisicx obitatelis. Protestnikis vimagali otstupenie perv-ministruf Ferenc Diurcxan. Ziavuo tut protest, takak prosxlju protestis, bili organizilju ot opozicju ekstremnikju proti-slaviansk polit-parta Fides.
2006-09-24 Soglosuo so proglosenie Venezuelju guverief, Venezuelju diplomatnik i ministr zagrancief, gospic Nikolas Maduro, bil posle navestenie Sodinju Narodifs vo Nov-Jork protizakonuo zaderzxilju. Zaderzxili jeg USA-ju grancnikis vo Nov-Jorkju letisxtie. Sleditelis podozrejut zxe tut zaderzxenie Venezuelju ministruf bil pomst Busxvoi rezximuf za recx Venezuelju prezidentuf vo Sodinju Narodis vo ktor zval Gxorgx Busx "cxort".
2006-09-23 Japonju genetnikis blizijut tvorit vakcin proti Alzhaimer-bolez. Princip vakcinuf es tvorenie proti-telofs proti proteinis ktor pricxinijut tut bolez.
2006-09-23 Irakju povstanikis dnes vzrivili kerosin-tanker-voz vo Sxiitnikju cxast Bagdaduf zvatju Sadr-grod. Vzriv smertil prinaimensx 35 cxlovekis i poranil neskolk duzinas.
2006-09-23 Pred neskolk den novju Slovakju perv-ministr, gospic Robert Fico, oglosil visxenie rod-subsidiaf dla perv-rodilju detes. Novju rod-subsidia dosagil uroven 15460 SKK, to es okol 400 Euro. Ficovoi guverie nadeajt zxe tut visxilju rod-subsidia bu pomocit stopit nizenie Slovakju populaciaf. Glavnju pricxinis nizenief populaciaf es neskolk. Ne tolk nizenie cxislof rodilju detes no tozx von-migrenie mnogju mlodju ludis usled iskanie plus-dobruo platitju truduf.
2006-09-23 Soglosuo so nainovju raportis ziavijt zxe Bulgaria i Rumania bu vstupit vof Europsoiuz uzx posle neskolk mesiacis vo Januar 2007. Usled medlju ekonomju rastenie Europsoiuz probijt absorbit novju krainis ktor imajut plus-bistruo rastitsju ekonomia cxem starju jadro Europsoiuzuf. No Nemcis vo Europsoiuz zablokijut sodinenie Europsoiuzuf so Rosia abi derzxili kontrol Europsoiuzuf i abi podtiskili Slaviansk jazikas i kulturis novju cxlenju krainifs Europsoiuzuf  takak - Polakia, Slovenia, Cxehia, Slovakia i Bulgaria. Tolk Angloio, Francio i Germanio es uznalju takak trud-jazikas Europsoiuzuf. Nikai Slaviansk jazika imajt tut status, poskroz fakt zxe Slaviansk jazikas es naivjelju jazikaju grup Europuf. Nemcju ciel es nizit vazxnost Rosju jazika i vse inju Slaviansk jazikafs i absorbit Slavianis vof Germania ili vo inju ne-Slaviansk krainis.
2006-09-23 Telo om Impernica, Maria Feodorovna, ktor bil mama om posledju Rosju Car, bu tut-den peregrobilju iz Danzem vof Rosia.
2006-09-23 Vcxeraju avaria edin-koleaju poezduf vo Germania smertil prinaimensx 23 cxlovekis. Des inju cxlovekis bili poranilju. Avaria bil pricxinilju ot cxlovekju osxibka usled ktor sotreskili dva vozis podcxas bistrost okol 250 km/cxas. Tut sort poezduf mozx dosagit bistrost 450 km/cxas i es uzx montirilju i provozijt pasazxiris vo Cxinaju mega-grod Sxanghai.
2006-09-22 Polakju perv-ministr Jaroslav Kacxinski vcxera uvolnil svoi lev-kriloju zamestnik Andrzej Lepper usled jegoi kritikenie Kacxinskivoi guverief. Tut uvolnenie razrusxil tut-vremju guverju koalicia. Gospic Kacxinski oglosil zxe bu probit tvorit novju koalicju guverie.
2006-09-22 Pakizemju president Musxaraf oglosil podcxas TV-intervu zxe posle bombenie Vsetju Torgju Centruf vo Nov-Jork jegoi guverie bil grozilju ot Busxvoi rezxim abi vstupil vo borbaf proti Al-Kaida ili USA bu bombit Pakizem vof kamen-era.
2006-09-21 Posle kozmosnautis kontrolili sxatl i nenaidili vred, USA-ju kozmos-agentia NASA resxil pozvolit pristanie sxatluf tut den na Kennedyvoi kozmos-drom vo Florida.
2006-09-21 Podcxas recx vo Sodinju Narodis, Venezuelju prezident Hugo Chavez nazval USA-ju prezident Gxorgx Busx "cxort".
2006-09-21 Zapad-USA-ju sxtat Kalifornia nacxil sudit sxes naivelju automobil-firmas za teplilnaju gazis.
2006-09-20 Rosju kozmos-korab Soiuz nesitsju tri kozmosnautis, vklucxuo pervju zxenju kozmos-turistica - vo Iran rodilju gospica Anousxeh Ansari - tut utro uspehuo pristanil u Mezxunarodju Kozmos-Stancia, MKS. Tut utro bili vo krug-zemlaju orbit 11 kozmosnautis: sxes v sxatl Atlantis, dva v MKS i tri v Soiuz.
2006-09-20 Usled vzriv metan-gazuf vo Ukrainju vugol-kopalna vo Donetskju oblast bili zapoimalju pod zem 43 cxlovekis. Prinaimensx 11 sxahtaris bili smertilju.
2006-09-20 Prosxlju nocx buntis i protestis vo Budapesxt prodolgili i sxirili. Usled prodolgitsju buntis bili vo Budapesxt poranilju uzx bolsx cxem sto obitatelis i polcnikis. Perv-ministr Diurcxan oglosil vcxera vo Madarju televidenie zxe ne bu otstupit. Buntis es podstrekatju ot opozicju ultra-nacionalistju proti-slaviansk polit-parta Fides.
2006-09-20 USA-ju kozmos-agentia NASA otrocxil pristanie kozmos-sxatluf Atlantis usled nerazpoznalju letitsju obiekt blizuo sxatl i usled nepriatju pogod vo Florida.
2006-09-20 Prosxlju nocx slucxil  vo Taizem beznasilju sxtatju perevrot podcxas ne-popularju perv-ministr Taksin bil ot-ehalju vo Nov-Jork. Obitatelis Taizemuf vinijut Taksin za podkupost. Voisko obecxajt ranju vernutie demokratiaf.
2006-09-19 Prosxlju nocx slucxili vo Madarju glavn-grod Budapesxt nasilju buntis i protestis proti tut-vremju socialistju Madarju guverie usled publikenie tainju zvuk-tasmaf vo ktor Socialistju perv-minister Diurcxan dopuskijt zxe jegoi guverie lgajt. Buntis es podporitju ot ekstremnikju proti-slaviansk parta Fides ktor hcejt dol-vergijt tut-vremju  socialistju guverie.
2006-09-18 Prezidentis Venezueluf i Iranuf, Hugo Cxaves i Mahmud Ahmagxinedad, podpisili vo Karakas spolju politju deklarenie i 29 dogvoris o ekonomju sotrudie. Odnakvremuo Venezuel i Iran osnovili fond dla financenie ekonomju razvitief i vlozxili dva gigalion USD vof tut fond.
2006-09-18 Tut utro bil uspehuo gor-puskilju, iz Rosju kozmosdrom Baikonur vo Kazahzem, Rosju kozmos-korab Soiuz nesitsju tri kozmosnautis vklucxuo pervju zxenju kozmos-turistica, vo Iran rodilju gospica Anousxeh Ansari.
2006-09-18 Vo vcxeraju referendum vo Pridnestria 94 proc izvolitelis glosili dla nezavisimost ot Moldavia i dla soiuz so Rosia. Bosxost obitatelis Pridnestriaf es Rusio-gvoritsju. Koncju rezult tut referendumuf bu oglosilju tut vecxer.
2006-09-17 Dnes USA-ju kozmos-sxatl Atlantis ot-pristanil ot Mezxunarodju Kozmos-Stancia MKS. Atlantis so svoi sxes-cxlenju ekipazx bu pristanit tut Sredak posle 11 den vo kozmos. Zavtra bu gor-puskilju Rosju kozmos-korab Soiuz nesitsju tri kozmosnautis vklucxuo pervju zxenju kozmos-turistica, vo Iran rodilju gospica Anousxeh Ansari.
2006-09-17 Dnes slucxijt vo Pridnestria referendum o nezavisimost ot Moldavia. Referendumuf ucxastijut 390 tisicx Pridnestrju izvolitelis. Soglosuo so pervju obgodas bolsx cxem 90 proc izvolitelis bu glosit dla nezavisimost ot Moldavia i dla soiuz so Rosia. Bosxost obitatelis Pridnestriaf es Rusio-gvoritsju.
2006-09-17 Krug-buria Lane udaril Tihokeanju breg Meksikuf blizuo otdih-grod Mazatlan.
2006-09-17 Papezx Benedikt XVI dnes izvinil seba za oglosenies ktor zudelal prosxlju tizxen i ktor razgnevil musulmnikis vo celoju vset.
2006-09-17 Usled neskolk vzrivis pricxinilju ot seba-bombnikis vo sever-Irakju grod Kirkuk bili smertilju prinaimensx 23 i poranilju okol 65 cxlovekis.
2006-09-16 Turcju polcia vinijt Kurdju povstanikis za nedavnju volna bombeniefs vo Turcia.
2006-09-16 Volna kritikenief Rimju papezxuf Benedikt XVI ot musulmnikis iz celoju Vset prodolgijt usled jegoi unizitsju komentar o Islam i o Prorok Mohamed.
2006-09-16 Prinaimensx 47 miortvnikis bili naidilju vo razlicxju cxastis Bagdaduf. Zxertvas bili pravdapodobuo mucxilju i ubilju ot etnikju smert-eskadronis.
2006-09-16 Japonju polcia vtorgal vof ofisis Aum kultuf posle toi bilju veditel, Sxoko Asahara, bil osudilju om smert.
2006-09-16 Vo Slonkostbreg prodolgijut buntis zapalilju posle sipanie toksinju otpaduf vo obitatju cxastis vel-groduf Abigxan usled ktor zabolezili tisicxis obitatelis.
2006-09-15 Podcxas otkritie siezduf Nealiancilju Dviganief vo Kubaju glavn-grod Havana, gospic Raul Kastro, brat Kubaju prezidentuf Fidel Kastro napadil USA-ju politia i agresia.
2006-09-14 Gensek Sodinju Narodifs, gospic Kofi Annan, oglosil zxe perevazxie Sred-vostokju veditelis pogledijut USA-ju napadenie Irakuf i toi posledok takak katastrof dla Sred-vostok.
2006-09-14 Soglosuo so nainovju naidenies Europju neandertalnikis prezxili plus dolguo cxem origuo mislitju. Soglosuo so Nature gazet posledju neandertalnikis domovili vo Gibraltarju pecxer pred 24 tisicx rocxis.
2006-09-14 Sxalju pistolnik obstrelil vcxera studentis vo Kanadju kolezx vo vel-grod Montreal. Devnades studentis bili poranilju, din studentica bil smertilju. Polcia zustrelil pistolnik.
2006-09-14 Visxjusx ofisnik Rosju Centrju Bankuf, 41-rocxju gospic Andrei Kozlov, es kritik-bolezju i hospitalizitju usled napadenie ot dva pistolnikis prosxlju nocx vo Moskva. Pod gospic Kozlov bili anulilju licencias neskolk Bankifs ktor bili podozretju za dengi-pracxie dla organizilju kriminalstvo.
2006-09-13 Novju Japonju izsledenie podtverdijt zxe zelenju cxai zasxtitijt nasx telo pred pred neskolk vazxnju zabolezenies.
2006-09-13 Usled panik-beg vo Jemenju stadion podcxas vcxeraju politju izvolbaju siezd bili smertilju bolsx cxem 42 cxlovekis i duzinas bili poranilju.
2006-09-13 Soglosuo so raportis, podcxas prosxlju 24-cxasis Irakju polcnikis naidili okol 60 miortvnikis vo razlicxju cxastis Bagdaduf. Neskolk voz-bombis dnes uzx smertili prinaimensx 22 cxlovekis. Slava okupacia!
2006-09-11 Cen neftuf v mezxunarodju birzas vnov nizil. Dnesju cen neftuf bil okol 65 USD za bocxka.
2006-09-11 Vo Bavaria, vo jegoi domo-krain, papezx Benedikt XVI vcxera sluzxil von-vozduhju bozx-sluzxba ktoruf ucxastili okol cxetvert-milion veratelis.
2006-09-11 Dnes es piatju kazxd-rocxie razborenief Vsetju Torgju Centruf vo Nov-Jork, usled ktor bili smertilju okol tri-tisicx cxlovekis.
2006-09-11 Vo vcxeraju Cxerngoraju parlamentju izvolba vigral polit-parta tut-vremju perv-ministruf Milo Djukanovicx. Soglosuo so pervju rezultis jegoi parta vigral 41 iz 81 parlamentju sidkas.
2006-09-10 Britzemju milosercju organizacia Kristnikju Pomoc (Christian Aid) oglosil zxe sxirju oblastis Afganzemuf i sto-tisicxis obitateli es ogrozilju ot glodov. Nedavnuo raport Sodinju Narodifs oglosil zxe produktenie Afganzemju opiumuf visxil tut rocx om 59 proc. Ziavuo dnesju Afganzem produktijt dostacx opiumuf no nedostacx eda. Slava okupacia!
2006-09-10 Usled sudar mezx Srilankaju voisko i Tamilju Tigris bili smertilju prinaimensx 28 Srilankaju voiakis i bolsx cxem sto voiakis bili poranilju. Cxislo zxertvas mezx Tamilju Tigris esxte ne es jasnju no soglosuo so Srilankaju guverie okol 130 Tamilju Tigris bili smertilju.
2006-09-10 Saakasxvilivoi rezxim vo Gruzinia zaderxil dvanades veditelis opoziciaf. Ziavuo Saakasxvili i jegoi rezxim ktor pereberili Gruzinju guverie podcxas takzvanju Rozaju Perevrot (ili "revolucia") ktor bil financilju ot USA-ju tainju sluzxbas tper boiajt zxe bu dolvergilju ot demokratju opozicnikis.
2006-09-10 Devnades rocxju Rosju tenisnica, Maria Sxarapova, vigral nad Belgnica Justine Henine-Hardenne vo "US Open" tenis-konkur i tak polucxil svoi uzx dvaju "Grand Slam" titul.
2006-09-09 NATO-ju generalnik Ray Henault vizval dnes vo Varsxava cxlenju sxtatis abi poslali bolsx voiakis vof Afganzem. Podcxas posledju mesiacis cxislo smertilju NATO-voiakifs vo Afganzem bistruo visxil usled krepkenie Talibanju povstanikims.
2006-09-09 Rimju papezx Benedikt XVI dnes priehal dla ne-ofisju navestenie Bavariu vel-groduf Miunhen, vo jug-vostokju Germania. Benedikt XVI rodil vo Bavaria.
2006-09-09 Posle neskolk opozdenies USA-ju kozmos-sxatl Atlantis bil dnes koncuo uspehuo gor-puskilju vof krug-zemlaju orbit iz Kennedyvoi kozmosdrom vo Florida. Atlantis bu pristanit u Mezxunarodju Kozmos-Stancia MKS. Atlantis gor-nesil bolsx cxem siemnades tonaju cxast MKS-stanciaf.
2006-09-07 USA-ju prezident Gxorgx Busx priznal egzistenie tainju zaklucxilanfs kontrolitju ot CIA. Soglosuo so kritiknikis takai tainju zklucxilnas narusxijut mezxunarodju zakonis i es zlo-upotrebitju dla mucxenie zaklucxnikifs.
2006-09-04 Prinaimensx dva-sto Afganzemnikis i cxtir Kanadju voiakis bili smertilju usled vcxeraju NATO-ju ofenziv blizuo jug-Afganzemju grod Kandahar. Soglosuo so NATO-ju gvornikis smertilju obitatelis bili Talibanju povstanikis. No soglosuo so kritiknikis bolsxost smertilju cxlovekis bili Afganzemju civilnikis.
2006-09-03 Bolsx cxem tisicx protizakonju imigritelis iz Afrik uzx nabregili tut vikend na Espanju Kanar-ostrovis. Tut rocx uzx nabregili na Kanar-ostrovis bolsx cxem dvades-tisicx cxern-Afrikju imigritelis.
2006-09-03 Na Kuril-ostrovis i na vostok-Rosju ostrov Sahalin obitatelis dnes slavnijut 61-ju kazxd-rocxie svobodenief ot Japonju militaristis.
2006-09-02 Dnes USA-ju okupacju voisko formaluo perepodal kontrol zlo-proslavju Bagdadju zaklucxilnaf, Abu-Graib, Irakju marionetju guverief.
2006-09-02 Vo jug-Afganzemju provincia Kandahar dnes bil dolstrelilju Britzemju letidlo tipuf Nimrod. Soglosuo so pervju raportis prinaimensx cxtirnades Britzemju voiakis utratili zxizn.
2006-09-02 Soglosuo so raport Sodinju Narodifs produktenie Afganzemju opiumuf visxil tut rocx om 59 proc. Slava okupacia!
2006-09-02 Cxtirnades pilgrimnikis iz Pakizem i India bili dnes zustrelilju vo Irak podcxas put k Sxiitnikju sviatju grodum Karbala.
2006-09-01 Usled avaria pasazxir-letidlof vo Iran bili smertilju okol 30 cxlovekis. Letidlo imal priblizuo 150 cxlovekis na palub.
2006-08-21 Vo Kenia, blizuo Nairobi, bil grabilju i vazxnuo poranilju Rosju posolnik gospic Valeri Egosxkin. Podcxas Egosxkin ehal vo svoi voz, na dorog neocxekauo ziavil malju mlodic. Tamgda Egosxkin stopil abi jeg ne smertil skacxili na Egosxkin dva oruzxilju muzxis, grabili jeg i so nozx vazxnuo poranili.
2006-08-21 Prinaimensx dva cxlovekis bili smertilju i duzinas poranilju prosxlju nocx vo Madarju glavn-grod Budapesxt usled vitr-buria i panik podcxas ogen-igraju pokaz u reka Dunav mezx Margaretju i Cepju mostis.
2006-08-20 Oruzxilju pistolnikis zustrelili prinaimensx dva-des i poranili bolsx cxem tri-sto Sxiitnikju pilgrimnikis vo cxast Bagdaduf zvatju Kadhimia.
2006-08-18 Novju nedavnuo izvolilju Slovakju perv-ministr Robert Fico dnes navestil Slovakju voiskoju otdel vo Irak.
2006-08-18 Zemtrasenie silaf 6,1 gradusis Rihtersxkalaf udaril tut utro redkuo obitatju cxast vostok-Rosju ostrovuf Sahalin. Nikai zxertvas bili raportilju no zemtrasenie vredil cxisloju domis.
2006-08-17 U vostok-Bosnju malgrod Kamenica sledstvitelis vikopali ostatie bolsx cxem tisicx zxertvas Bosnju voinaf. Tut masa-grob es nai-velju masa-grob Bosnju voinaf.
2006-08-17 Dnes soverhil vo Socxi neformalju vstretie om glovnikis krainims Eurazju Ekomonju Komunuf.
2006-08-14 Cxislo zxertvas nedavnju taifunuf Saomai vo Cxina uzx perevisxil 250 cxlovekis.
2006-08-13 Dnes slavnijt Kubaju veditel, gospic Fidel Kastro, svoi 80-ju den rodenief. Kastro es tper hospitalizilju i zdrovitsju posle nedavnju kisxka-hirurgia..
2006-08-12 Vo Irakju grod Ramadi, ktor es okol 110 km zapaduo ot Bagdad, USA-ju voisko masakril 26 podozrelju Irakju povstanikis.
2006-08-12 Upotrebits raket-granatis Afganzemju povstanikis smertili prinaimensx tri USA-ju voiakis vo sever-vostokju cxast Afganzemuf.
2006-08-12 Ne-silaju zemtrasenie udaril tut utro Meksiko-grod. Nikai zxertvas ni znacxju vred bili raportilju. Zemtrasenie imal sila okol 5,9 gradusis Rihtersxkalaf.
2006-08-12 Ogromju taifun Saomai napadil i nicxil jug-vostokju Cxina. Okol 1,5 milionis cxlovekis bili evakuacilju i soglosuo so pervju raportis bolsx cxem sto obitatelis utratili zxizn. Cxinaju guverie mobilizil 20 tisicx voiakis dla cxistenie oblastuf udarilju ot tut taifun. Vitr taifunuf Saomai perevisxil bistrost 215 km/cxas.
2006-08-12 Tut utro Izraeilju voisko intenzivil i razsxiril svoi poverh-ofenziv vo jugju Libanon, poskroz novju rezolucia Sodinju Narodifs ktor vimagajt neposredju peresmirie.
2006-08-07 Soglosuo so ofisju raportis potopis ktor slucxili prosxlju mesiac vo Severju Korea smertili pocxti tisicx i bezdomovili okol 60 tisicx obitatelis .
2006-08-06 Podcxas Izraelju voisko bombil Libanon, Libanonju Sxiitnikju grup Hezbola gor-puskil okol 150 raketis vo napramenie Izraelum. Hezbolaju raketis dnes smertili prinaimensx 10 Izraelju voiakis.
2006-08-06 Vo Rosia dnes, pervju Augustju posubotak, bolsx cxem milion cxlovekis pomnijut Den Zxelezdorognikims.
2006-08-06 Japonia i celoju vset dnes pomnijt 61-ju kazxdrocxie atom-bombeniem Japonju grodum Hirosxima ktor slucxil vo rocx 1945.
2006-08-06 Vo Rosia dnes, pervju Augustju posubotak, bolsx cxem milion cxlovekis pomnijut Den Zxelezdorognikims.
2006-08-05 Rosju polcia zaderzxil dva muzxis usled podozrenie zxe prosxlju mesiac kradili bolsx cxem dva-sto predmetis iz proslavju Ermitazx muzei vo Petergrod.
2006-08-05 India i Pakizem vzaimuo izgonili diplomatnikis posle Pakizemju obvinenie Indju diplomatnikum Deepak Kaul za sxpionenie.
2006-08-04 Dnes veditsju Ukrainju politnik, gospic Viktor Janukovicx, vnov statil Ukrainju perv-ministr.
2006-08-04 Bombenie sever-vostokju Libanonum, u Siurju granc smertil okol 30 cxlovekis. Zxertvas bombeniem bili Libanonju ferma-trudnikis. Odnakvremuo Hezbolah dnes strelil pocxti dva-sto raketis vo Izraelum. Nektor Hezbolahju raketis dosagili Izraelju grod Hadera.
2006-07-23 Prinaimensx piatnades cxlovekis bili smertilju i duzinas poranilju usled vzriv minibusum vo perepolnju rinok sever-Irakju grodum Kirkuk.
2006-07-23 Prosxlju nocx i tut utro Izraelju letidlos prodolgili bombenie Libanonum poskroz mezxunarodju protestis.
2006-07-23 Vo USA bazilju organizacia Zgled Ludju Pravos oglosil zxe zloupotrebenie i mucxenie Irakju zaklucxnikis ot USA-ju voisko vo Irak ot rocx 2003 do rocx 2005 bil autorizilju i rutinju. Tipovju metodis zloupotrebeniem bili pobitie i pozbavenie om spatie.
2006-07-20 Goracx-volna vo zapadju Europ uzx smertil neskolk cxlovekis. Vcxeraju prohodkaju konkur vo Holandju grod Nijmegen bil anulilju posle dva ucxastnikis umirali usled teplost udar.
2006-07-20 Cxislo zxertvas ptakju gripum H5N1 vo Indonezia uzx dosagil 42 cxlovekis.
2006-07-20 Libanonju perv-ministr Fouad Siniora vimagajt neposredju peresmirie mezx Hezbolah i Izrael i oglosil zxe Izraelju bombenie uzx smertil bolsx cxem tri-sto Libanonnikis i raz-kusokil Libanon.
2006-07-16 Tut utro nacxil vo Rosju vel-grod Petergrod G-8 verh-vstretie veditelumis 8 nai-vazxnju krainis vsetum. Vstretiem ucxastijut prezidentis Putin i Busx, takak predstavatelis iz Britzem, Kanada, Japonia, Germania, Francia i Italia. Udivuo predstavatelis Indiam i Cxinam ne es prisutju.
2006-07-16 Izraelju voisko uzx neskolk den prodolgijt napadenie i bombenie Libanonum. Izraelju izvinenie tut masaju agresiam es otvodenie dva Izraelju voiakumis ot Libanonju sxiitnikju milc-grup Hezbalah, no sistemju nisxtovenie Libanonju infrastrukturum ukazijt zxe Izrael imajt inju cielis vo Libanon. Soglosuo so Sredvostokju politju analiznikis tut agresia dokazijt zxe Izraelju tainju sluzxbas bili pozad smertenie bilju Libanonju perv-ministrum Hariri abi obrotili Libanonju publikju omnenie proti Siuria. Usledju iztiaganie Siurju voiskom iz Libanon tper umozxijt Izrael kontrolit i terorizit Libanonju narod, guverie i obitatelis.
2006-07-13 Usled politju napruzxie vo Blizju Vostok i visxitsju cen neftuf dnes vse cxtir glavnju Europju birzas imali nizitsju cenis akciafs.
2006-07-13 Izrael prodolgijt napadenie Libanonuf i Gazaf usled otvodenie tri Izraelju voiakifs ot Palestinju povstanikju grupifs Hamas i Hezbala.
2006-07-13 Soglosuo so nai-novju ofisju oglosenies pred-vcxeraju serial bombeniefs Bumbaivoi pasazxir-poezdifs smertil 186 cxlovekis.
2006-07-13 Cen neftuf na mezxunarodju birzas dnes perevisxil uroven 76 dolaris za bocxka.
2006-07-11 Vo doezdnikju pasazxir-poezdifs Indju vel-groduf Mumbai tut den slucxil serial siem koordinilju vzrivifs. Soglosuo so pervju raportis tut vzrivis smertili okol sto cxlovekis. Mumbai es financju glavn-grod Indiaf.
2006-07-10 Rosju special-voisko smertil din iz nai-brutalju teroristifs Vsetuf, Sxamil Basaev, ktor bil otvetju za Beslanju masakr i za inju zverzlos.
2006-07-10 Vo vostokju Pakizem doltreskil pasazxir letidlo tipuf Fokker F-27 smertits vse 45 cxlovekis na palub.
2006-07-09 Vsetju Cxasxa futboluf dnes vigral Italia nad Francia.
2006-07-09 Vo vcxeraju igra mezx Germania i Portugal vigral Germania 3:1, polucxits 3-ju mesto vo Vsetju Cxasxa futboluf. Dnes bu slucxit final mezx Francia i Italia.
2006-07-09 Tut utro pasazxir-letidlo tipuf Airbus A-310 vo vostok-Rosju grod Irkutsk proehal pristanisxtie, sotreskil so beton-barier i nacxil pozxarit. Letidlo priehal iz Moskva i imal na palub dva-sto cxlovekis, to es 192 pasazxiris (vklucxuo mnoguo detes) i 8 cxlenis ekipazxuf. Soglosuo so pervju raportis bolsx cxem sto cxlovekis bili smertilju i okol 55 hospitalizilju. Letidlo nalezxil Rosju vozduh-lina "Sibir". Ziavuo bolsxost pasazxirifs bili rodzinis i detes ktor planili provremit svoi letoju prazdenis u breg ozerof Baikal.
2006-07-07 Tut tizxden vo pol-final futbolju Vsetju Cxasxaf vigral Francia nad Portugal i Italia nad Germania. To znacxijt zxe vo final Vsetju Cxasxaf, ktor bu slucxit sledju posubotak, bu igrat Francia proti Italia.
2006-07-07 Dnes Britzem pomnijt pervju kazxd-rocxie Londonju teroristju metro-bombenief usled ktor 52 cxlovekis utratili zxizn.
2006-07-07 Vcxera USA-ju kozmos-korab Discovery (uziavenie) uspehuo pristanil u Mezxunarodju Kozmos-Stancia MKS. Na palub sxatluf bili siem kozmosnautis vklucxuo Nemcju kozmosnaut Thomas Reiter ktor bu provremit sxes mesiacis na MKS. Sxatl bil privitalju ot Rosju kozmosnaut Vinogradov i ot USA-nik Williams.
2006-07-07 Podcxas napadenie severju Gazaf Izraelju voisko masakril uzx bolsx cxem dva-des Palestinianis.
2006-07-06 Cen neftuf vo mezxunarodju birzas dnes perevisxil uroven 75 USD za bocxka.
2006-07-02 Vo vcxeraju igras cxetvert-finaluf Vsetju Cxasxaf vigral Francia nad Brazilia i Portugal vigral nad Angloia.
2006-07-02 Vcxeraju gor-puskenie USA-ju kozmos-korabuf Discovery bil anulilju usled nepriatju pogod.
2006-07-02 Izraelju voisko-letidlos prosxlju nocx napadili glavn-ofis Palestinju perv-ministruf, gospic Ismail Hania. To es novju prob Izraeluf nestabilit i dol-vergit legitimju Palestinju guverie.
2006-07-01 Kozmosju korab Discovery (uziavenie) es predgotovilju dla vzlet na USA-ju Kennedyvoi kozmos-baz vo sxtat Florida. Discovery dolzxbi gor-nesit siem kozmosnautis.
2006-07-01 USA-ju rezxim i tainju sluzxbas predgotovijut napadenie Kubaf: vo slucx smertuf Kubaju vediteluf Fidel Castro, tisicxis USA-ju agentnikis predgotovijut sxtatju perevrot i montirenie svoi marionetnikifs.
2006-07-01 Tut-utroju vzriv voz-bombuf vo Bagdadju rinok smertil pocxti 70 i poranil bolsx cxem sto cxlovekis.
2006-06-28 USA-ju glavn-grod Vasxington imajt epidemju uroven imun-bolezuf. Soglosuo so autoritet nad cxtir procent populaciaf Vasxingtonuf es infekcilju ot imun-bolez HIV.
2006-06-28 Usled vigra nad Espania Francju futbol-grup vcxera postupal vof cxetvert-final futbolju Vsetju Cxasxaf.
2006-06-28 Vcxera Sovetgrup Europuf osudil tainju otnesenies i perevodenie teroristju podozrenikis ot USA-ju tainju sluzxbas vo Europ i osudil krainis Europsoiuzuf ktor pomocili USA so tut protizakonju deianie. Tozx  tri Slaviansk krainis ucxastili tut perevodenief i mucxenief podozrenikifs: Polakia, Bosnia i Macedonia.
2006-06-28 Prosxlju nocx Izraelju voisko nacxil bombit i napadil Palestenju oblast Gaza usled otvodenie din Izraelju voiakuf.
2006-06-24 Dnes bil ofisuo oglosilju zxe USA-ju voisko podporitju ot Afganzemju voiakis smertili okol 65 cxlovekis vo sredju i jugju Afganzem. Ne es jasnju esli zxertvas bili civilnikis ili povstanikis.
2006-06-23 Soglosuo so Rosju ministrie vnutrief, otravanie usled falsxju alkohol smertijt vo Rosia bolsx cxem 42 tisicx cxlovekis kazxd rocx. Bolsx cxem sto cxlovekis umirajut kazxdju den usled otravanie ot falsxju alkohol.
2006-06-23 Podcxas dva razlicxju bomb-vzrivis vo Irakju grodis Bakuba i Basra bili smertilju prinaimensx sxesnades cxlovekis.
2006-06-23 Vo USA bil obnazxilju tainju program posred ktor USA-ju guverie sxpionijt om vse mezxunarodju financju transakcias. Firma SWIFT tozx dopuskil zxe peredavajt vse informacia o financju transakcias om USA-ju guverie.
2006-06-22 USA-ju voisko oglosil smertenie cxtir USA-ju voiakis vo sever-vostokju Afganzem ot Afganzemju povstanikis.
2006-06-22 Ziavijt zxe Busxvoi navestenie Madariaf es planilju provokit i podstrekat proti-Rosju histeria ibo pomnijt 50-ju kazxd-rocxief Madarju povstanief proti komunizm, ktor slucxil vo rocx 1956. Busxvoi letidlo i jegoi soprovod-grup okol 700 cxlovekis pristanili vo Budapesxt vcxera.
2006-06-22 Potocxju dozxdis na Indonezju ostrov Sulavesi pricxinili blesk-potopis i zem-lavinis ktor smertili okol dva-sto cxlovekis. Bolsx cxem 120 cxlovekis es esxte propadalju. Ne znalju cxislo zxertvas bil otplovilju vof morie. Podcxas Januar zem-lavinis smertili bolsx cxem 120 cxlovekis na Indonezju ostrov Java.
2006-06-21 Vo Indju mega-grod Mumbai, takak vo triju grod Indiaf, inzxeneris startili stroit metro. Cen metrof bu okol piat gigalion dolaris (USD). Mega-grod Mumbai imajt priblizuo 18 milion obitatelis i es din iz nai-grazju grodis Indiaf.
2006-06-21 USA-ju prezident Gxorgx Busx priehal vof Budapesxt dla ofisju navestenie Madariaf.
2006-06-21 Soglosuo so USA-ju sxpion-agentias Severju Korea predgotovijt testenie dolg-dosagju raketuf ktor mozxbi dosagit USA-ju teritoria.
2006-06-20 Telos dva USA-ju voiakis ktor iscxezili vo Irak prosxlju piatak bili naidilju juguo ot Bagdad. Ziavijt zxe pred smertenie voiakis bili mucxilju.
2006-06-17 Tut-utroju vzriv vo hem-zavod vo vostkokju Cxina smertil prinaimensx 10 cxlovekis.
2006-06-15 Okol 60 autobus-pasazxiris bili smertilju vo sever-vostokju Sri-Lanka usled vzriv minaf.
2006-06-15 Vzriv autobusuf vo jug-Afganzemju vel-grod Kandahar smertil prinaimensx 10 i poranil okol piatnades cxlovekis.
2006-06-15 Nemcju polcia vo vel-grod Dortmund zaderzxil okol tri-sto buntnikis posle vcxeraju futbolju igra mezx Nemcia i Polakia.
2006-06-14 Rosju inzxeneris planijut stroenie plovitsju jadroju elektrikilnafs. Pervju takai elektrikilna bu upotrebitju vo sever-Rosju grod Severodvinsk.
2006-06-13 Usled razlicxju napadenies i bombenies vcxera bili smertilju vo Irak okol piat-des cxlovekis.
2006-06-13 Alberto, pervju buria tut-rocxju uragan-sezonuf vo Atlantia, prinudil obviazju evakuacia nizju cxastis severju Floridaf.
2006-06-12 Usled sotreskenie pasazxir-poezduf nesitsju dva-sto pasazxiris so brem-voz vo Izrael bili smertilju prinaimensx piat clovekis i okol 67 cxlovekis polucxili poranenies.
2006-06-12 Soglosuo so ofisju oglosenie USA-ju okupacju voiskof vo Afganzem, USA-ju voiakis, simboluo soprovodilju ot Afganzemju voiakis, smertili 37 talibanju povstanikis vo sredju i jugju oblastis Afganzemuf.
2006-06-11 Usled masaju proti-NATO-ju protestis pervju grup USA-ju voiakis otidil iz Ukrainia. USA-ju voiakis bili pozvalju vo Ukrainiaf ot USA-podkupilju marionetnik Juwxenko. Soglosuo so nektor raportis USA planijt vtiagat Ukrainia vof NATO i posle, podobuo takak startili voina vo Jugslavia, startit voina mezx Ukrainia, Polakia i Rosia abi Ukrainis, Polakis i Rosianis smertili drug druguf.
2006-06-10 Dnes nacxil vo Germania celo-vsetju futbolju cxampionstvo, takzvanju Vsetju Cxasxa.
2006-06-10 Vstretie financ-ministrifs G8 krainifs vo Rosju vel-grod Peterburg koncil optimistuo no ministris virazxili svoi nespokoinost om visxju i nestabilju mezxunarodju cenis energiaf.
2006-06-10 Vo  USA-ju voiskoju zaklucxilna i mucxilna vo voina-baz Guantanamo dnes umirali tri zaklucxnikis. Dva zaklucxnikis iz Saudia i din zaklucxnik iz Jemen. Tocxnju pricxin i sposob umiranief esxte ne es jasnju. Vo Guantanamoju zaklucxilna es okol 460 perevazxuo musulmnikju zaklucxnikis.
2006-06-10 Dnes bili podgrobilju vo Gazaju grod Beit-Lahia siem cxlenis Palestinju rodzinuf ktor bili vcxera smertilju usled vzriv na Gazaju plazx. Tisicxis gnevju Palestinianis ucxastili podgrobenief. Smertilju rodzin edal obed na plazx i bil pravdapodobuo smertilju ot Izraelju artileria.
006-06-09 Podcxas mesiac April USA-ju torg-deficit dosagil uroven 63 i pol gigalion dolaris. Glavnju pricxin visxenie USA-ju torg-deficituf bilo visxenie mezxunarodju cen neftuf ktor dosagil priblizuo 71 dolaris za bocxka. Ziavijt zxe tut-rocxju torg-deficit bu este visxjusx cxem deficit prosxlu rocxuf 2005. Vo rocx 2005 tot torg-deficit dosagil rekordju uroven 716 gigalion dolaris.
2006-06-09 Indonezju vulkan Merapi, sxto znacxijt "ogenju gora", statil podcxas prosxlu den plus aktivju i prinudil ubeg esxte okol piatnades tisicx obitatelis iz toi blizost. Vulkan Merapi es vo odnakju oblast Indoneziaf gde zemtrasenie pred neskolk den smertil bolsx cxem 5700 cxlovekis.
2006-06-08 Dnesju vzriv udorogju bombuf blizuo perepolnju rinok vo vostokju Sxiitnikju cxast Bagdaduf smertil prinaimensx trinades i poranil okol 30 cxlovekis.
2006-06-08 Soglosuo so dnesju oglosenie Irakju perv-ministruf Nouri Maliki, Irakju veditel Al-Kaidaf, Abu Musab al Zarkavi, bil vcxera vecxer smertilju podcxas USA-ju bomb-nalet severuo ot Irakju grod Bakuba.
2006-06-07 Sovetgrup Europuf dnes obvinil cxtirnades Europju krainis za spolvinost i smolvenie so USA-ju tainju sluzxbas. Soglosuo so raport predlozxilju ot Dick Marty tot cxtirnades krainis pomocili USA-ju tainju sluzxbas kontrabandit zaklucxnikis cxrez Europ vof Guantamo i vof inju tainju zaklucxilnas i mucxilnas. Dva krainis, Polakia i Rumania, rovnuo imali tainju zaklucxilnas na svoi teritoria.
2006-06-07 Tolpas Brazilju bez-zemju fermaris napadili budov Brazilju parlamentuf vo Brazilju glavn-grod Brasilia. Bez-zemnikis vimagajut ot guverie agrarju reform.
2006-06-06 Upotrebits 191 tonas vibuhivof Cxinaju inzxeneris dnes razborili perehodju barier pozad Tri-Gorloju Damba. Nedavnuo gotovilju Tri-Gorloju Damba na reka Jangce es naivelju damba Vsetuf. Tamgda vse toi 26 turbinis statijut funkcju Tri-Gorloju Damba bu produktit 18 tisicx megavatis elektrikuf.
2006-06-05 Prinaimensx 160 cxlovekis bili zaderzxilju vo Cxileju glavn-grod Santiago usled studentju buntis i protestis. Studentis vimagajut plus guverju podpor i bezplatju propuskis dla autobusis.
2006-06-06 Teroristis pereodevilju takak polcju komando vcxera napadili tri transport-firmas vo oblast Bagdaduf i otnesili 50 cxlovekis. Razlicxju falsx-uniformas es velm prostuo mozxju zakupit vo ulcas Bagdaduf.
2006-06-05 Vo vcxeraju dvaju krug prezidentju izvolbaf vo Peru vigral ot Busxvoi rezxim i ot zagrancju masaju medialis podporitju marionetnik Alan Garcia.
2006-06-04 Soglosuo so raportis, Somalju islamistis dnes vigrali kontrol Somalju glavn-groduf Mogadisxu.
2006-06-04 Dnes bili smertilju vo Irak prinaimensx 40 cxlovekis vklucxuo neskolk ucxnikis. Sleditelis dumajut zxe tot masakr bil povstanikju otvet za bez-uspeh guverief oznacxit novju ministris bezopasostuf.
2006-06-04 Vo Somalju grodnikju voina mezx ot USA podporitju voina-sxefis i fundamentistju islamistis, islamistis dnes vigrali kontrol osnovju groduf Balad. Balad es mestovitju okol 30 km severuo ot Somalju glavn-grod Mogadisxu i kontrolijt dorog vof Somalju nai-plodrodju oblastis.
2006-06-04 Dnes nacxil vo Peru dvaju krug prezidentju izvolbaf vo ktor konkurijut dva glavnju kandidatnikis: USA-ju marionetnik i bilju prezident, 56-rocxju Alan Garcia, i nezavisju dla-narodju kandidatnik, 42-rocxju gospic Ollanta Humala. Garcia es podporitju ot Busxvoi rezxim i ot zagrancju masaju medialis takak CNN, BBCworld i podobuo. Vo pervju krug prezidentju izvolbaf nezavisju kandidatnik gospic Humala polucxil 30,7 proc glosifs poki USA-ju marionetnik Garcia polucxil krug 24 proc. Usled vmesxanie USA-ju masaju medialis i tainju sluzxbas rezult tut dvaju krug prezidentju izvolbaf esxte ne es jasnju.
2006-06-04 Usled tiskenie ot USA i ot inju krainis, otnosuo Iranju obogatenie uraniumif, Tehranju guverie dnes ostrozxil zxe esli Busxvoi rezxim ucxinijt osxibju stup to mozxbi pricxinit razrusxenie neft-zapasuf. Pravdapodobuo tut oglosenie bu pricxinit visxenie cen neftuf sledju ponedelak.
2006-06-04 Soglosuo so plan agrarju reformuf, nedavnuo izvolilju Bolivju prezident, gospic Evo Morales, uzx vnov-distribucil 30 tisicx kvadrat-kilometris zemuf dla orignikju obitatelis.
2006-06-04 Vcxera koncil parlamentju izvolba vo Cxehia. Ziavijt zxe izvolba rezultil vo rovn-vazxie prav-kriloju i lev-kriloju silas vo dol-parlament bez jasnju vigratel i bez mozxost bolsxostju guverief.
2006-06-03 Podcxas specialju sidenie parlamentuf Cxern-Goraju parlament dnes formaluo proglosil nezavisost ot Serbia. Ot Germania i ot Europsoiuz podporilju i financilju referendum dla razlomenie Serbiaf i Cxern-Goraf es novju smutju kapitol Slaviansk balkanizenief.
2006-06-03 Pervju partida iz sto-tisicx prikazilju Kalasxnikovsk gvintovkas AK-103 priehal iz Rosia vof Venezuel. Tut pervju partida soderzxil des-tisicx gvintovkas. Ot USA nezavisju Venezuelju prezident Hugo Chavez stremlijt ohronat Venezuel usled mozxost USA-ju napadenief.
2006-06-03 Vo Irakju glavn-grod Bagdad bil dnes smertilju din Rosju diplomatnik i cxtir inju Rosju diplomatnikis bili otnesilju.
2006-06-03 Vzriv voz-bombuf vo jug-Irakju vel-grod Basra smertil prinaimensx 28 cxlovekis i poranil bolsx cxem 60. Basra es pod kontrol Britzemju okupacju voiskof. Vzriv slucxil vo pere-polnju glavnju rinok.
2006-06-03 Vo Kanadju vel-grod Toronto polcia zaderzxil 17 cxlovekis usled podozrenie om terorizm.
2006-06-03 Vcxera nacxil vo Cxehia dol-parlamentju izvolba vo ktor konkurijut 24 polit-partas. Soglosuo so prognozis tolk piat politpartas bu polucxit potrebju 5% glosifs dla ucxastie vo dol-parlament.
2006-06-02 Vo Holandia bil registrilju novju polit-parta ktor stremlijt zakonenie pedofiliaf i narkivof. Novju polit parta imenijt NVD (miloserdie, svobod i razlicxie) i hcejt zakonit narkivos, seks so detes ot dvanades rocxis, deteju porngrafia i seks so zveris.
2006-06-02 Posle nedavnju obnazxenie masakruf vo Irakju grod Haditha, gde USA-ju voiakis masakrili prosxlju Novembr 24 Irakju civilnikis, tper bil obnazxilju novju masakr ktor slucxil vo Marc 2006 vo Irakju grod Isxaki, gde USA-ju voiakis masakrili 11 civilnikis.
2006-06-01 Soglosuo so ofisju oglosenie USA-ju voiskof cxislo glod-straiknikis vo Guantanamoju zaklucxilna dosagil 89.
2006-06-01 Vo vostokju cxast Turcju velgroduf Istanbul dnes slucxil mocju vzriv. Ni pricxin ni cxislo zxertvas es znalju no soglosuo so pervju raportis ziavijt zxe cxislo zxertvas dosagil duzinas.
2006-05-31 Dnes vstretil Slovenju perv-ministr, gospic Janez Jansxa, vo Moskva so Rosju prezident Vladimir Putin.
2006-05-29 Vcxera Kolombju izvolitelis vnov-izvolili do-tperju prezident, gospic Alvaro Uribe, ktor polucxil vo vcxeraju prezidentju izvolba okol 62 proc glosifs.
2006-05-29 Vo Afganzemju glavn-grod Kabul dnes slucxili masaju protestis i buntis proti USA-ju okupacju voisko i proti Afganzemju prezident Karzai, ktor buntnikis pogledijut takak USA-ju marionetnik. Buntis bili spuskilju usled avaria voiskoju konvoiuf i sledju perestrelba ktor smertili okol dinnades (11) Afganzemju civilnikis. Protestnikis krikili sloganis takak "smert dla Amerik, smert dla Karzai".
2006-05-28 Usled vcxeraju dol-treskenie malju USA-ju napad-vrotletuf vo Irakju provincia Anbar obdva cxlenis ekipazxuf na palub es iscxezilju. Avarilju vrotlet bil tipuf AH-1 Cobra. USA-ju voisko otvergijt mozxost zxe vrotlet bil dol-strelilju ot Irakju povstanikis.
2006-05-27 Tut-utroju Indonezju zemtrasenie slucxil nedalkuo ot vulkan Merapi usled ktor Indonezju spasitelis vo tot oblast bili predgotovilju. Celoju razmer tut katastrofuf esxte ne es znalju no ofisju cxislo zxertvas uzx dosagil tisicxis. Neskolk cxasis posle glavnju zemtrasenie slucxili tozx posle-trasis.
2006-05-27 Vcxera bili oglosilju planis sodinit dva gigantju stal-firmas: Francju firma Arcelor i Rosju firma Severstal. Tut sodinenie bu tvorit nai-velju stal-firma Vsetuf. Tut sodinenie bil inspirilju usled ne-davnju bez-priatelju pereber-prob firmaf Arcelor ot stal-firma Mittal. Stal-firma Mittal es vlasnitju ot Indju oligarhnik, gospic Laksxmi Mittal.
2006-05-27 Zemtrasenie silaf 6,2 gradusis Rihtersxkalaf udaril tut utro centrju provincia na gustuo obitatju Indonezju ostrov Java. Soglosuo so pervju raportis bili smertilju prinaimensx 180 cxlovekis no sleditelis ocxekajut zxe ofisju cxislo zxertvas bu esxte visxit. Usled zemtrasenie bil pricxinilju nikai cunami.
2006-05-26 Usled serial napadeniefs vo Bagdad bili smertilju prinaimensx 13 i poranilju okol 60 cxlovekis.
2006-05-26 Nauknikis iz neskolk USA-ju univerzitis oglosili zxe naidili origin HIV-virusuf ktor pricxinijt imun-bolez. Soglosuo so nauknikis tut virus originijt vo sximpanzju populacia domovitsju vo jugju Kamerun.
2006-05-26 Edinju terorist ktor prezxil Beslanju masakr, Nur-Pasxi Kulaev, bil dnes osudilju dla do-smertju zaklucxenie. Kulaev es spol-vinju za smert 330 zxertvas Beslanju masakruf.
2006-05-25 Des-tisicxis ludis protestili vo Peruju glavn-grod Lima proti parlamentju ratifikenie voln-torgju dogvoruf so USA.
2006-05-25 Dnes slucxijt vo jug-Rosju otdih-grod Socxi verh-vstretie mezx Rosia i Europsoiuz. Glavnju tem vstretief bu energia i zapas Rosju gazuf dla krainis Europsoiuzuf.
2006-05-25 Ziavuo usled vcxeraju mega-pozxar vo Istanbulju Ataturkvoi letisxtie bili smertilju nikai cxlovekis. Pozxar tolk pricxinil ogromju materju vred. Pocxti normalju poletis, pristanies i vzletis na Ataturkvoi letisxtie vnov-nacxili uzx vcxera.
2006-05-24 Soglosuo so Vsetju Organizacia Zdrovief, VOZ, vo severju cxast Indonezju ostrovuf Sumatra siem cxlenis odnakju rodzinuf umirali usled virus ptakju gripuf H5N1. Lecxaris podozrejut zxe tut es pervju slucx cxlovek-cxlovekju perenes tut virusuf.
2006-05-24 Vo Istanbulju Ataturkvoi letisxtie nacxil ogromju pozxar. Pricxin pozxaruf ili cxislo zxertvas esxte ne bili oglosilju. Istanbulju letisxtie es nai-velju letisxtie Turciaf.
2006-05-23 Nasilie mezx podporitelis Hamasuf i Fatahuf vo Gaza prodolgijt. Uzx neskolk cxlovekis bili smertilju i duzinas poranilju.
2006-05-23 Spasitelis otstupijut nadezx spasit 57 sxahtaris ktor bili zapoimalju pod zem usled zatop vo sever-Cxinaju vugol-kopalna pred neskolk den. Vedenie vugol-kopalnaf ignoril ostrozxenies zxe grozijt zatopenie.
2006-05-23 V Cxina pasazxir-autobus dolpadal iz most vof reka smertits prinaimensx cxtirnades cxlovekis.
2006-05-22 Soglosuo so predskazanie USA-ju klimat-agentiaf tut-rocxju uragan-sezon vo USA bu nad-normalju no mensx katastrofju cxem prosxlju uragan-sezon. Agentia ocxekajt do 10 hurikanis vo severju Atlantokean tut rocx.
2006-05-22 Bombenie jug-Afganzemju mal-groduf vo provincia Kandahar ot USA-ju voina-letidlos smertil okol 50 cxlovekis, perevazxuo civilnikis. Soglosuo so inju ne-ofisju raportis cxislo zxertvas perevisxil 80.
2006-05-21 Soglosuo so pervju raportis vo dnesju referendum vo Cxern-gora izvolitelis resxili otdelit ot Serbia. Tut referendum es novju smutju kapitol balkanizenief Slaviansk naroduf. Silas podporitsju otdelenie polucxili masaju financju, politju i medialju podpor ot Europsoiuz i ot razlicxju zagrancju tainju sluzxbas i masaju medialis. Tot es novju primer vmesxania Eruoposiuzuf vof vnutrju politia krainifs bilju Soviet-blokuf.
2006-05-20 Tut-utroju vzriv bombuf vo Sxiitnikju cxast Bagdaduf, takzvanju Sadr-grod, smertil prinaimensx devnades(19) cxlovekis i poranil duzinas. Soglosuo so ofisju statistia vo Irakju voina utratili zxizn uzx pocxti 2500 USA-ju voiakis i bolsx cxem 220 okupacju voiakis iz inju krainis, vklucxuo duzinas slaviansk voiakis. Bolsx cxem 18 tisicx USA-ju voiakis bili poranilju i neznalju cxislo voiakis bili kalekalju.
2006-05-19 Ofisju cxislo zxertvas Taifunuf Cxancxu vo jug-Cxinaju provincias Guangdong i Fugxian uzx dosagil 16 cxlovekis. Usled tut taifun bili smertilju vo Filipinia 37 cxlovekis i vo Vietnam 27 cxlovekis es iscxezilju i pravdapodobuo tonulju posle onivoi lodka potopil usled tut faifun.
2006-05-18 Epidemia holeraf smertil podcxas prosxlju tri mesiacis okol 1200 cxlovekis vo Angola.
2006-05-18 USA-ju gor-parlament, takzvanju senat, podporijt stroenie ograduf na USA-Meksikju granc.
2006-05-18 Silaju taifun Cxancxu, ktor imajt vitr do 170km /cxas, udaril jugju Cxinaju provincia Guangdong. Bolsx cxem sxest-sto-tisicx ludis iz tot oblast bili evakuacilju. Prosxlju subotak tut taifun smertil 37 cxlovekis vo Filipinia.
2006-05-18 Podxcas navestenie Libviaf, Venezuelju prezident Hugo Chavez oglosil zxe tut-vremju mezxunarodju cen neftuf es spravedlivju i zxe obdva Venezuel i Libvia bu usilit podderzxit tot cen. Chavez spol so Libvju veditel Muamar Gadafi tozx obvazxili dobrjuvenie vzaimju otnoseniefs mezx Venezuel i Libvia. Gospic Chavez navestil Libvia uzx cxtir raz i podcxas posledju navestenie polucxil humanistju nagrad za odolenie imperizmuf.
2006-05-17 Posle nasilju napadenie i smertenie duzinas polcnikifs vo Brazilju sxtat Sao-Paulo, dnes polcnikis udarili vzad proti kriminalnikis, smertits duzinas cxlenifs kriminalju banduf PCC.
2006-05-17 Besxalju oruzxilju 29-rocxju Turcju advokat, Aslan Alpaslan, vtorgal vof sudilna nai-visxju Turcju suduf, zustrelil din i poranil cxtir inju suditelis. Ziavuo jegoi motiv bil religju ibo podcxas napadenie krikil "Alah ahbar", sxto znacxijt "Bozx es velju".
2006-05-14 Cxtirnades cxlovekis bili smertilju i sxes poranilju usled dva seba-bombnikju vzrivis blizuo Bagdadju letisxtie. Usled tut vzrivis i usled inju nasilie bili dnes vo Irak smertilju bolsx cxem 30 ludis.
2006-05-14 Venezuelju prezident, gospic Hugo Chavez, priehal dla dva-denju navestenie Britzemuf. Podcxas navestenie Chavez otvergil mosxost vstretit Britzemju perv-ministr Tony Blair, usled Blairvoi podpor dla Busxvoi voinas i dla napadenie Irakuf.
2006-05-14 Posle vcxeraju napadenies polcnikifs ktor smertili bolsx cxem 20 cxlovekis, dnes Sao-Pauloju zlo-proslavju kriminal-band PCC organizil buntis vo 18 zaklucxilnas Brazilju sxtatuf Sao-Paulo. Zaklucxnikis poimali bolsx cxem sto zalozxnikifs.
2006-05-13 Bolsx cxem dva-des cxlovekis vklucxuo cxtirnades polcnikis bili smertilju podcxas prosxlju den vo Brazilju vel-grod Sao-Paulo usled napadenies ot nai-velju Sao-Pauloju kriminalju grup, PCC.
2006-05-13 Indonezju autoritet evakuacil oblast krug vulkan Merapi usled opasie neposredju vzrivuf. Vulkan Merapi ktor es tri-tisicx metris visxju es vo gustuo obitatju sredju oblast ostrovuf Java.
2006-05-12 Vzriv benzin-trubvoduf vo Nigeria blizuo vel-grod Lagos smertil bolsx cxem 15 cxlovekis. Bolsxost zxertvas bili malju kraditelis ktor sverlili otvoris vof benzin-trubvod abi mozxili kradit benzin. U mesto katastrofuf bili naidilju mnoguo malju kontaineris dla benzin.
2006-05-12 Ziavuo doba peresmirief vo Sri-Lanka koncil i nacxijt novju voina mezx Sri-Lankaju guverie i teroristju organizacia, takzvanju Tamilju Tigris. Na primer podcxas vcxeraju morju bitva bili smertilju duzinas cxlovekis.
2006-05-11 Soglosuo so raport publikilju vo gazet USA-Today USA-ju telefon-firmas perepodajut vse informacia o telefonenie ko sxpion-agentiafs, specialuo NAB, ktor podsxlusxajut des-milionis vnutr-USA-ju i mezxunarodju telefon-gvoris. Tut podslusxanie pokazijt opasie prodaxzuf mezxunarodju telekomunikacju firmafs dla USA.-ju vlasnitelis. Vse telekomunikacju firmas vo celoju Vset ktor es vlasnitju ot USA-ju firmas es zlo-upotrebitju dla podslusxanie i sxpionenie.
2006-05-11 Vo Nigerju grod Port-Harkort, ktor es vo oblast ustief om reka Nigxer i ktor es centr Nigerju neft-promisluf, Nigerju povstanikis smertili veditel USA-ju neft-firmaf.
2006-05-11 Podcxas Rosuo-Japonju manevris vo Ohocju Morie avaril Rosju vrotlet tipuf M-14 vof morie. Prinaimensx 11 ludis na palub vrotletuf bili spasilju. Soglosuo so posledju raportis vo perekidalju vrotlet na poverh morief es sxte din zxiznju cxlovek.
2006-05-10 Vo svoi rocxju recx pred Rosju parlament prezident Putin skazal zxe demografju katastrof es nai-velju problem Rosiaf. Tut-vremuo Rosia utratijt okol 700 tisicx ludis kazxd rocx.
2006-05-09 Tut vecxer seba-bombnik vo sever-Irakju grod Tal-Afar smertil prinaimensx 17 i poranil okol 35 cxlovekis.
2006-05-09 Predsiditel Cxecxnju guverief, gospic Ramzan Kadirov, proglosil zxe ubitie jegoi otecuf, Ahmat Kadirov, vo rocx 2004, ktor bil tagda Cxecxnju prezident, bil organizilju i platilju iz zagrancie.
2006-05-09 Turcia dnes otzval svoi posolnikis iz Kanada i Francia usled nesoglosie o Armenju genocid ktor slucxil ot rocx 1915 do rocx 1917 vo Otomanju Imper. Zxertvas genociduf statili okol 1,5 milion Armenianis.
2006-05-09 Vo velju proda-centr Slovakju glavn-groduf Bratislava bil dnes otnesilju malju cxtir-rocxju dete. Roditelis neposreduo uvedomili ohrona ktor zakril celoju proda-centr. Dete bil naidilju vo toalet. Dete imal strizxilju vlosis, bil pere-odevilju i onarkilju. Ziavuo dete bil pred-gotovilju dla eksport i prodazx vo zagrancie. Uverenuo to ne es edinju slucx otnesenief i prodazxuf Slaviansk detefs vo Vset. Ostrozx!
2006-05-09 Dva Australju sxahtaris ktor bili dva tizxdenis (cxtirnades den) zapoimalju pod zem, vo zlato-kopalna na ostrov Tasmania, bili dnes spasilju. Avaria bil pricxinilju ot slabju zem-trasenie. Triju sxahtar bil smertilju i dnes podgrobilju.
2006-05-08 Taizemju Konstitucju Sud dnes razsudil zxe nedavnju Taizemju izvolba bil ne-zakonju. Razsudenie bil inspirilju ot proglosenie Taizemju koroluf, ktor skazal zxe parlament bez opozicia bilbi ne-demokratju.
2006-05-08 Jug-Afrikju sud dnes ocxistil ot obvinenie znasilief bilju Jug-Afrikju pod-prezident Jacob Zuma. Zuma bil obvinilju zxe znasilil imun-bolezju zxen.
2006-05-06 Dnes doltreskil USA-ju voiskoju vrotlet tipuf Chinook CH-47 nesitsju 10 cxlovekis vo Afganzem u grod Asadabad blizuo Pakizemju granc. USA-ju gvornikis otvergijut podozrenies zxe vrotlet bil dol-strelilju ot Afganzemju povstanikis.
2006-05-04 Dnes bil vprisagalju novju guverie Izraeluf veditju ot Ehud Olmert. Koalicju guverie es veditju ot Olmertvoi centristju parta Kadima ktor bil osnovilju ot Ariel Sxaron.
2006-05-03 Zemtrasenie silaf okol 8,0/ gradusis Rihtersxkalaf dnes udaril ostrov Tonga, ktor es vo Tihju Okean severuo ot Nov-Zelandia i vostokuo ot Australia.
2006-05-03 Pasazxir-letidlo tipuf Airbus A-320 vlasnitju ot Armenju vozduh-lina Armavia doltreskil prosxlju nocx vof Cxernju Morie u Rosju grod Socxi. Letidlo bil na trasa Jerevan - Socxi. Prinaimensx sto cxlovekis utratili zxizn vklucxuo piat detes. Na palub letidlof bili 113 ludis vklucxuo 8 cxlenis ekipazxuf.
2006-05-02 Vo masaju protestis proti novju imigracju zakonis vcxera, vo razlicxju cxastis USA-f, ucxastili okol milion cxlovekis.
2006-05-02 Vcxera Bolivju guverie pod vedenie om Evo Morales nacionalizil Bolivju gaz-promisl. Bolivia imajt dvaju nai-velju zapas gazuf vo jugju Amerik.
2006-05-02 Soglosuo so pervju raportis prosxlu nocx USA-ju okupacju voisko masakril okol sto Irakju povstankis krug grod Ramadi.
2006-05-01 Gvornik Iranju guverief oglosil zxe Iran bu vistupit iz Mezxunarodju Atomju Agentia esli oni ne bu stopit tiskenie Iranuf.
2006-04-30 Vcxera Italju perv-ministr Silvio Berlusconi oglosil zxe bu otstupit iz svoi funkcia sledju vtorak. Berlusconi i jegoi koalicia proigral vo nedavnju Italju parlamentju izvolba.
2006-04-30 Prinaimensx sxesnades sxahtaris bili smertilju usled vzriv vo Uaiabaio vugol-kopalna vo sredju Cxina.
2006-04-29 Veditelis Boliviaf, Venezueluf i Kubaf dnes podpisili vo Kubaju glavn-grod Havana voln-torgju dogvor, takzvanju ALBA. Ciel Albaf es protistanit i rovnvazxit USA-ju eksploatenie Latin-Amerikuf.
2006-04-29 Vo novju al-Kaidaju video-tasma, publikilju vo internet i peredavalju vo al-Gxazira TV-siet, Aiman al-Zauahiri proglosil zxe podcxas prosxlju tri rocxis Irakju povstanikis zudelali 800 mucxenikju napadenies okupacju voiskofs i slomili hrebet okupaciaf.
2006-04-28 Posle Sxvedia, Irlandia i Britzem, dnes tozx cxtir inju krainis Europsoiuzuf otberili uzdas dla vstup trudnikifs iz 10 novju krainis Europsoiuzuf. Tot cxtir krainis ktor dnes otkrili grancis es: Portugal, Espania, Grecia i Finzem. Esxte 8 starju krainis imajut zabranis dla vstup trudnikifs: Germania, Austria, Danzem, Holandia, Belgia, Luksemburg, Italia i Francia.
2006-04-28 Na Zanzibarju plazxis bili dnes nabregilju okol cxtirsto miortvju delfinis. Pricxin tut masaju vimiranief esxe ne es znalju.
2006-04-28 Soglosuo so nai-novju obgodas ekspertnikifs na voinas vo Irak i vo Afganzem USA-ju guverie bu tratit 811 gigalion dolaris - to es bolsx dengi cxem USA-ju guverie tratil na Vietnamju voina.
2006-04-27 Podcxas vcxeraju navestenie Nigeriaf, Cxinaju prezident Hu Gxintao polucxil ot Nigerju guverie pozvolenie dla iskanie neftuf vo oblast reka-ustef om reka Nizxer.
2006-04-27 Soglosuo so nai-novju raportis USA-ju sxpion-agentia CRA (CIA) dopuskil zxe zudelal bolsx cxem tisicx tainju letis cxrez Europsoiuz, cxasto provozits zaklucxnikis dla zloupotrebenie vo Guantanamo-Baz i vo inju tainju zaklucxilnas i mucxilnas.
2006-04-26 Ministr zagrancief om Serbia i Cxerngora, gospic Vuk Drasxkovicx, dnes skazal vo Parizx zxe proglosenie nezavisostuf om Kosovo pricxinilbi gorsxenie otnoseniefs mezx Serbia i Europsoiuz i nestabilost vo Balkania.
2006-04-26 Rosju prezident Vladimir Putin prikazil zmenit trasa novju Sibirju neft-trubvoduf usled ohrona priroduf. Novju trasa bu izbezxit Baikalju ozero vo distancia 40km.
2006-04-26 Ot Germanju nov-nacistis kontrolitju Europsoiuz financijt i organizijt masaju tainju perevrotju kampan vo Belarusia. Posle smertenie milionis Belarusnikis vo Dvaju Vsetju Voina, novju pokolenie Germanju nov-nacistis vnov probijt podkorit i obmanit Belarusju narod i vse Slavianis.
2006-04-26 Vcxera bil gorpuskilju Izraelju sxpion-satelit Eros-B1 posred Rosju brem raket Start-1. Satelit bil gorpuskilju iz dalk-vostokju Rosju kozmosdrom Svobodni. Ciel satelituf es sxpionit na Iranju jadroju program.
2006-04-26 Dnes pomnijut ludis vo Ukrainia i realuo vo celoju Vset 20-ju kazxd-rocxie Cxernobilju jadroju katastrofuf ktor slucxil vo rocx 1986.
2006-04-25 Prosxlju nocx vo Egiptju otdih-grod Dahab, ktor es na Sinaiju polostrov u breg Cxervenju Morief, vzrivil serial bombifs. Okol dva duzinas cxlovekis bili smertilju i bolsx cxem 60 poranilju.
2006-04-24 Vo Sxveicarju grod Burgdorf nov-nacistis pobili 32-rocxju muzx i jegoi 53-rocxju mama. Sxveicaria es din iz nai-rasistju krainis Vsetuf. Carla del Ponte es tozx proti-Slaviansk Sxveicarica.
2006-04-24 Usled sred-vozduhju sudar dva malju letidlos 20 km severuo ot Aliasxkaju vel-grod Ankorigx vse piat ludis na palub obdva letidlos bili smertilju.
2006-04-24 Posle navestenie Sodniju Sxtatifs i Saudiaf, dnes nacxil Cxinaju prezident, gospic Hu Gxingtao, navestenie Afrikuf. Jegoi Afrikju turne nacxijt vo Marokia. Posle navestenie Marokiaf Hu bu esxte navestit Nigeria i Kenia.
2006-04-24 Vo vcxeraju Madarju izvolba vnov vigral Socialistju koalicia veditju ot tut-vremju perv-ministr Diurcxan (Gyurcsany). Etnikuo dnesju Madaris imajut okol 95 proc Slaviansk krevuf i bolsxost dnesju Madaris es potomkis podkorilju Madarizilju Slavianifs.
2006-04-23 Dnes bili vo Irak smertilju dobavju tri USA-ju voiakis, to znacxijt zxe tut vikend umirali vo Irak uzx 8 voiakis i ot start Irakju voina vo Irak utratili zxizn uzx 2390 USA-ju voiakis i civilnikis. Dnesju tri zxertvas bili smertilju vo sever-zapadju Bagdad ot udorogju bomb.
2006-04-23 Vo novju zvuk-tasma ktor bil dnes peredavalju vo al-Gxazira TV-siet, Osama bin-Ladin obvinijt Zapad za sionistju krest-voina proti Islam. Takak dokaz Zapadju proti-Islamizmuf primetit bin-Ladin izolenie Hamasju guverief vo Palestinia i voina vo Darfur.
2006-04-23 Tut utro nacxil vo Madaria dvaju etap parlamentju izvolbaf mezx dva veditsju polit-partas: Socialistis i ekstremnikju proti-Slaviansk parta Fidesz.
2006-04-23 Usled probudenie Peruju vulkanuf Ubinas posle pocxti 40 rocxis nedeianief Peruju guverie upotrebits vrotletis evakuacil neskolk sto obitatelis iz blizju malgrodis.
2006-04-23 Tut utro Irakju povstanikis napadili Bagdadju Zelenju Zona i ministrie vnutrief smertits prinaimensx sxes cxlovekis. Vcxera Irakju povstanikis smertili cxtir USA-ju i okol vosnades Irakju voiakis.
2006-04-22 Usled neskolk vzrivis vo vel-prodalnas vo jug-vostokju Urkainju vel-grod Harkov bili poranilju okol 20 cxlovekis. Kto stanijt pozad tut vzrivis esxte ne bil oglosilju.
2006-04-22 Tut vikend slavnijut Pravoslavnikis Paska. Inju Kristnikis slavnili Paska prosxlju vikend.
2006-04-22 Usled glod i ekonomju problemis Zimbabveju guverie vizval belju fermaris cxoi zem bil konfiskilju abi vernuli.
2006-04-22 Irakju prezident Gxalal Talabani dnes vizval Sxiitnikju politnik Gxauad al-Maliki abi tvoril Irakju guverie. Gxauad al-Maliki zamenijt Ibrahim al-Gxaafari takak novju Irakju perv-ministr.
2006-04-22 Zasidka Kolombju povstanikis blizuo Venezuelju granc smertil siemnades Kolombju voiakis i bezopasnikis.
2006-04-22 Udorogju bomb smertil cxtir Kanadaju voiakis severuo ot jug-Afganzemju grod Kandahar. Voiakis bili ehatsju vnutr pancir-voz vo voiskoju konvoi. Kanada imajt okol 2300 voikais vo Afganzem.
2006-04-22 Vo odnakju oblast Kamcxatkaf gde vcxera slucxili dva zemtrasenies dnes vnov slucxil novju zemtrasenie silaf 5,1 gradusis Rihtersxkalaf.
2006-04-21 Na vostok-Rosju pol-ostrov Kamcxatka slucxili dva zemtrasenies. Pervju silaf 7,9 i dvaju silaf 6,2 gradusis Rihtersxkalaf. Zemtrasenies pricxinili materju vred no do tper bili raportilju nikai cxlovekju zxertvas.
2006-04-21 Vo Meksikju otdih-grod Akapulko bili naidilju telos dva obezglovilju polcnikifs. Autoritet podozrejt zxe obezglovilju polcnikis bili zxertvas borbaf proti organizilju kriminalstvo.
2006-04-21 Takak pervju Afrikju krain Nigeria predgotovijt otplatenie svoi 6,4 gigalion dolarju dluguf. Otplatenie Nigerju dluguf es mozxju tolk hvala Nigerju neftju bogatstvo i visxitsju cenis neftuf.
2006-04-21 Britzemju Krolica Elizabet dnes slavnijt svoi 80-ju rodden vo Windsorju Zamok.
2006-04-21 Rosia oglosil zxe bu podporit sankcias proti Iran tolk esli bu polucxit dokazis zxe Iranju jadroju program ne es mierju.
2006-04-20 Dnes cen neftuf vnov visxil. Vo Londonju birza perevisixil cen Brentju neftuf uroven 74 dolaris za bocxka.
2006-04-20 Poskroz raz-sudenie nai-verhju Italju suduf zxe jegoi grup proigral nedavnju parlamentju izvolba, Italju perv-ministr, Silvio Berlusconi, otvergijt prinat rezult izvolbaf i raz-sudenie nai-verhju suduf.
2006-04-20 Prosxlju nocx silaju vzriv trasil Afganzemju glavn-grod Kabul. Vzriv slucxil vo cxast Kabuluf gde es mestovitju zagrancju posoldomis i glavn-ofis om NATO. Vzriv bil pricxinilju ot 107-mm raket ktor udaril budov Afganzemju ministrief komunikaciaf ktor es tolk 50 metris ot USA-ju posoldom.
2006-04-19 Posle vimaganie i sudenie proti zxurnalistis USA-ju voisko puskil spis 558 zaklucxnikifs iz 41 krainis derzxitju vo Guantanamoju zaklucxilna.
2006-04-19 Italju naiverhju sud podtverdil vigra om Romano Prodi vo nedavnju Italju parlamentju izvolba.
2006-04-19 USA-ju posolnik vo Rosia, Nicholas Burns, posle peregvoris so Rosju cxinovnikis grozil i vimocil abi Rosia ne pomocil Iran stroit civilju jadroju elektrikilna. Takai poza dokazijt zxe interes Busxvoi rezximuf es nisxtovit obdva Iranju i Rosju ekonomias i vzaimju torgenie.
2006-04-19 Cen neftuf vo mezxunarodju birzas uzx perevisxil 72 dolaris za bocxka. Na primer vcxera vo Novjorkju birza cen neftuf dosagil uroven 71,35 dolaris za bocxka.
2006-04-19 Vcxera vecxer Cxinaju prezident Hu Gxingtao nacxil svoi cxtir-denju turne USA-f. Vcxera Hu Gxingtao vstretil osnovitel Microsoftuf, Bill Gates. Hu pristanil vo sever-zapadju USA-ju velgrod Seattle, gde bu ostatit dva den. Vo Seattle es glavn-ofisis om Microsoft i om Boeing.
2006-04-19 Germanju guverie oglosil otkritie om arhivis o zaklucxnikis vo Nacistju trudju i koncentrju taboris. Sleditelis ocxekajut zxe bolsxost tot zaklucxnikifs i zxertvas bili Slavianis. Podcxas Hitlervoi voinia okol 40 - 50 milion Slavianis utratitli zxizn. To es bolsx cxem dnesju celoju populacia Polakiaf ili Ukrainiaf.
2006-04-19 Britzemju hirurgnikis obvinili Cxina za zxatvanie i prodazx cxlovekju organifs iz zaklucxnikis osudilju dla smert. Cxasto "daritelis" i primatelis cxlovekju organifs es paratju esxte pred smertenie zaklucxnikuf.
2006-04-19 Posle dolg-vremju problemis vo oblast krug uste rekaf Nigxer vo jug-vostokju Nigeria, Nigerju prezident Olusegun Obasangxo obecxal ekonomju pomoc, tisicxis novju trud-mestos i novju ekspres-dorog veditsju vof tot oblast. Oblast krug uste rekaf Nigxer imajt velju zapas neftuf ktor financijt Nigerju ekonomia.
2006-04-18 Dnes pomnijt San-Francisko sto rocxis ot zlo-proslavju zemtrasenie silaf 7,8 gradusis Rihtersxkalaf ktor slucxil vo rocx 1906. Priblizuo tri-tisicx cxlovekis bili smertilju podcxas tot katastrof. Bolsxost ludis ne bili smertilju usled zemtrasenie no usled pozxaris ktor rovnili celoju grod.
2006-04-18 Soglosuo so nektor nai-novju obgodas Cxernobilju jadroju katastrof pricxinil smert do sto-tisicx ludis, to es mnoguo bolsx cxem bili do-tperju obgodas.
2006-04-18 Bolsx cxem 60 cxlovekis bili smertilju vcxera usled dolpadanie perepolnju pasazxir-autobusuf vof propast vo vostokju Meksik. Bolsxost pasazxiris bili religju pilgrimnikis.
2006-04-17 Rosju tenisnica, Nadia Petrova, vigral nad Sxveicarica, Patty Schnyder, vo finale kubokuf "Family Circle". Igra slucxil vo USA-ju grod Charleston vo sxtat Jugju Karolina.
2006-04-17 USA-ju meteolognikis ostrozxijut zxe tut rocxju uragan-sezon vo USA bu odnakuo opasju i katastrofju takak uragan-sezon prosxlju rocxuf.
2006-04-17 Potop-katastrof vo Serbia, Bulgaria i Rumania prodolgijt. Reka Dunav vo tot tri krainis dosagil historuo nai-visxju uroven.
2006-04-17 Malju grup protestnikis platitju ot obkraditel Rosiaf, Mihail Hodorkovskij - ktor kradil okol 10 gigalion USD ot Rosju narod, dnes sberili u glavn-ofis Moskovju TV-firmaf. Protestnikis demonstrili "za svobod virazxenief", vo inju slovis svobod virazxenief dla tot ludis ktor imajut dostacx kradilju dengi kupit i vlasnit masaju medialis i zxurnalistis.
2006-04-17 Moldavju zagranc-robnikis domovitsju vo Rosia vimagajut otmestenie Moldavju prezidentuf Vladimir Voronin, ktor, soglosuo so zaganc-robnikis, opustosxil Moldavju ekonomia i pricxinil zxe Moldavnikis dolzx istkat robenie vo zagrancie.
2006-04-17 Neskolk platitju profesju protestnikis ucxinili malju demonstracia u Rosju posoldom vo Minsk. Posle neskolk minutis zapalili svecxas i otidili. Poskroz fakt zxe tut provokacia ne bil pozvolilju Belarusju polcia ignoril buntnikis. Ostatijt vopros ot gde polucxili buntnikis dengi dla svecxas i dla uniformas. Protest bil organizilju spol so zagrancju propagandju masaju medialis cxoi zxurnalistis uzx ocxekali profesju protestnikis.
2006-04-16 Pasazxir-poezd izkoleal vo severju Grecia posle sotreskenie so tiazxju brem-voz cxoi sxofer ignoril signal. Prinaimensx cxtir cxlovekis bili smertilju i duzinas poranilju.
2006-04-16 Neskolk den pred vstretie so prezident Gxorgx Busx vo Vasxington, predsiditel Cxinaju komunistju partaf, Hu Gxingtao, vizval za peregvoris so Taivan abi bil derzxitju regionju mier.
2006-04-16 Posle nedavnju proglosenie Iranju prezidentuf Ahmadinegxad zxe Izrael ne imajt pravo dla egzistenie, bilju Izraelju perv-ministr Peres oglosil zxe prezident Ahmadinegxad predstavajt Satan.
2006-04-16 Uroven vodaf vo reka Dunav dosagil rekordju uroven. Dunav i toi pritokis prolili vo Serbia, Bulgaria i Rumania. Vo nektor cxastis Rumaniaf uroven Dunavuf dosagil nai-visxju uroven ot rocx 1895.
2006-04-16 Posle ubitie 78-rocxju Koptnikuf, gospic Nusxi Atta Giris, vo Egiptju grod Aleksandria prodolgijut nasilju sudaris mezx Koptnikis i Musulmnikis.
2006-04-15 Bomb ktor dnes vzrivil i Bagdadju restoran upotrebitju ot polcnikis smertil prinaimensx cxtir ludis.
2006-04-15 Vigratel Italju izvolbaf, Romano Prodi, dnes vimagal abi Silvio Berlusconi dopuskil zxe proigral vo izvolba.
2006-04-15 Sudaris mezx voisko i povstanikis vo jugju Afganzem pricxinili smert okol 50 cxlovekis.
2006-04-15 Soglosuo so pervju raportis usled bolot-lavinis vo Kolombia iscxezili ili bili smertilju okol 40 cxlovekis.
2006-04-15 Usled sotreskenie dva pasazxir poezdifs na Indonezju ostrov Java bili smertilju prinaimensx cxtirnades cxlovekis.
2006-04-15 Italju perv-ministr Silvio Berlusconi otskazajt prinat rezult parlamentju izvolbaf vo ktor tesnuo vigral opozicju lev-centrju koalicia veditju ot Romano Prodi.
2006-04-15 Tut utro, podcxas telefonenie so Palestinju prezident Ahmud Abbas, Rosju ministr zagrancief, Sergei Lavrov, obecxal spesxju financju pomoc dla Palestinju guverie. Europsoiuz i USA proderzxijut i otpirajut pomoc dla novju demokratuo izvolilju Palestinju guverie veditju ot grup Hamas. Prosxlju vtorak Sergei Lavrov kritikil otpiranie pomocuf dla Palestinianis.
2006-04-14 Cxadia dnes razrusxil diplomatju otnosenies so Sudan posle teroristis podporitju ot Sudan bez-uspehuo napadili Cxadju glavn-grod N'Gxamena.
2006-04-14 Dva bombis dnes vzrivili vo dva razlicxju Sunitnikju mecxetis vo Irakju grod Bakuba, 60 km severuo ot Bagdad, smertits prinaimensx cxtir cxlovekis.
2006-04-14 Plus i plus pensilju USA-ju generalnikis vimagajut otstupenie USA-ju ministruf obronaf, Donald Rumsfeld, usled jegoi nekompetentju voinanie vo Irak. Ne-pensilju generalnikis jeg esxte ne kritikili ibo boiajut om svoi pensia.
2006-04-14 Cen neftuf prodolgijt visxit i uzx dosagil novju rekordju uroven bolsx cxem 70 USD za bocxka.
2006-04-14 Prinaimensx 9 cxlovekis bili poranilju usled dva vzrivis u glavnju mecxet, vo Indju glavn-grod Nov-Delhi, u takzvanju Gxama Masgxid mecxet.
2006-04-11 Cen neftuf vo mezxunarodju birzas vnov perevisxil uroven 69 USD za bocxka.
2006-04-11 Iranju prezident Mahmud Ahmadinegxad dnes oglosil zxe Iranju nauknikis uspehuo obogatili uranium. Soglosuo so Ahmadinegxad obogatilju uranium imajt nizju kvalit no es dostacx dobrju dla Iranju jadroju elektrikilnas.
2006-04-11 Posle piat-mesiacju put Venerju orbit-zond "Venus Express" uspehuo nacxil orbitit Vener.
2006-04-11 Seba-bombnik vo Nisxtar Park vo jug-Pakizemju velgrod Karacxi smertil okol piatdes ludis i poranil bolsx cxem 80.
2006-04-11 Stotisicxis ludis vcxera vnov demonstrili vo razlicxju cxastis USA-f proti planis Busxvoi rezximuf tesnjuvit imigracju zakonis.
2006-04-11 Tut utro dosagil Venerju orbit-zond Europju kozmos-agentiaf, takzvanju "Venus Express" dvaju planet nasx Sunce-sistemuf, Vener. Dnes bu Europju nauknikis probit vovestit orbit-zond vof krug-Venerju orbit.
2006-04-10 Soglosuo so pervju raportis vo Italju parlamentju izvolba vigral lev-centrju opozicia veditju ot Romano Prodi.
2006-04-10 Usled perekidanie pasazxir-korabuf vo Ghanaju ozero Volta okol 120 cxlovekis topili. Korab bil licensilju dla 70 pasazxiris no vo vrem avariaf imal priblizuo 150 cxlovekis na palub.
2006-04-10 Ogromju pozxar sukno-domuf podcxas vistav vo sever-Indju grod Meerut pricxinil smert bolsx cxem 50 cxlovekis.
2006-04-10 Des-tisicxis protestnikis marsxili vo Teksasju vel-grod Dallas za podpor dinades milion ne-zakonju imigritelis vo USA. Protestnikis vimagajut ot USA-ju parlamentnikis mozxost dla ne-zakonju imigritelis polucxit USA-ju grodnikost.
2006-04-10 Ot Germanju revansxistis dominirilju Europsoiuz oglosil zabran vstupuf dla Belarusju prezident Aleksandr Lukasxenko i okol 30 veditsju Belarusju politnikis. Odnakvremuo, ot Germanis i ot inju manipulnikis kontrolitju, trenirilju i financilju marionetnik Milinkevicx polucxil geroju privitanie vo parlament Europsoiuzuf.
2006-04-10 Kenju letidlo nesitsju neskolk parlamentnikis doltreskil vo severju cxast krainuf smertits prinaimensx cxtirnades cxlovekis. Avaria slucxil blizuo grod Marsabit. Pravdapodobju pricxin avariaf bili potokju dozxdis.
2006-04-10 Francju ulca-tolpas vigrali nad Francju guverie. Francju guverie dnes oglosil zxe sporju trud-zakonis, predlozxilju ot Francju perv-ministr Dominique de Villepin, bu anulilju usled protestis ot sto-tisicxis Francju buntnikis i anarhistis ktor podkorili Francju guverie.
2006-04-10 Dnes prodolgijt vo Italia dva-denju parlamentju izvolba ktor nacxil vcxera. Esxte ne es jasnju grup ktoruf kandidatuf bu vigrat: Silvio Berlusconivoi ili Romani Prodivoi.
2006-04-10 Vo pervju etap prezidentju izvolbaf vo Peru iznurili tri veditsju kandidatis. Gospic Ollanta Humala, ktor polucxil okol 30 proc glosifs, Lourder Flores i Alan Garcia ktor obdva polucxili okol 26 proc glosifs. Ibo niktor kandidat polucxil bolsx cxem 50 proc glosifs, dvaju etap izvolbaf bu potrebju.
2006-04-09 Okol 30 zxenis i detes bili smertilju vo Islam-centr vo jug-Pakizemju vel-grod Karacxi usled panik-beg. Vo vrem nescxastief bili vo centr bolsx cxem des-tisicx zxenis ktor slavnili rod-den om prorok Mohamed.
2006-04-09 Tut utro nacxil parlamentju izvolba vo Italia vo ktor dva glavnju konkurnikis es Silvio Berlusconi i Romano Prodi.
2006-04-09 Dnes bu slucxit pervju etap Madarju parlamentju izvolbaf. To es mozxju zxe Socialistju polit-parta ktor vedijt tut-vremju Budapesxtju guverie bu pro-igrat proti Madarju rasistju proti-Slaviansk polit-parta Fidesz.
2006-04-09 Vo mrozju Kazahzemju step tut utro dol-pristanil Rosju kozmos-korab TMA-7 dol-nesitsju tri kozmosnautis. Rosian Valeri Tokarev, USA-nik Bill McArthur i Brazilnik Marcos Pontes. Ehanie ot Mezxunarodju Kozmosju Stancia, MKS, vremil okol tri i pol cxasis. Kozmosnautis Tokarev i McArthur pro-vremili sxes mesiacis vo MKS vo krug-zemlaju orbit. Brazilnik Pontes pro-vremil tolk 9 den vo kozmos.
2006-04-08 Serial buriafs vo jug-vostokju oblast USA smertil prinaimensx duzina cxlovekis. Nai-vazxnuo udarilju bil sxtat Tenesia.
2006-04-08 Dnes bil vnov vprisagalju Belarusju prezident, Aleksandr Lukasxenko, dla triju prezidentju srocx.
2006-04-08 Voz-bomb dnes smertil prinaimensx sxes Sxiitnikju pilgrimnikis vo Irakju grod Musaiib, juguo ot Bagdad.
2006-04-07 Tut posle-polden prinaimensx dva seba-bombnikis vzrivili seba vo Sxiitnikju Bagdadju mecxet. Okol 90 ludis bili smertilju i duzinas cxlovekis bili poranilju.
2006-04-07 Politniks vo USA-ju gor-parlament dosagili kompromis soglosuo so ktor des-milionis ne-zakonju imigritelis vo USA bu milostilju i bu polucxit zakonju status vo USA.
2006-04-07 Vo Cxervenju Morie u Gxibutiju breg perekidal pasazxir-korab nesitsju okol cxtir-sto pasazxiris. Soglosuo so pervju raportis prinaimensx 70 cxlovekis topili.
2006-04-06 Vo Moskva bil dnes zaderzxilju pod-prezident Rosju neft-firmaf JUKOS, gospic Vasili Aleksanian.
2006-04-06 U Imamnik Alivoi sviatilna vo jug-Irakju grod Nagxaf dnes vzrivil silaju voz-bomb ktor smertil prinaimensx 10 i poranil okol 23 cxlovekis.
2006-04-05 Posle vcxeraju navestenie Slovakiaf dnes priehal Rosju ministr zagrancief, gospic Sergei Lavrov, dla ofisju navestenie Germaniaf.
2006-04-04 Sxalju 42-rocxju Jug-Afrikju polcnik, Chippa Mateane, zustrelil cxtir polcnikis, tri zxenis i din dete. Jegoi motiv ne es znalju. Posle sxalenie Mateane bil zustrelilju ot inju polcnikis.
2006-04-04 Vo Bagdadju sud bilju Irakju prezident, Saddam Hussein, bil dnes obvinilju za genocid Kurdifs vo rocx 1980.
2006-04-04 Bahrainju polcia zaderzxil vlasnitel turist-korabuf ktor tonul pred neskolk den u Bahrainju breg smertits 58 cxlovekis. Kapitan korabuf bil uzx zaderzxilju neposreduo posle avaria.
2006-04-04 Iranju prezident, gospic Ahmadinegxad, tut utro vnov podtverdil tverdju namerenie Iranuf vlasnit tehnologia mierju jadroju energiaf.
2006-04-03 Prinaimensx 9 USA-ju voiakifs bili smertilju usled avariafs i usled napadenies ot Irakju povstanikis. Tri inju voiakis es iscxezilju.
2006-04-03 USA-ju voiskoju brem-letidlo tipuf C-5 avaril u voina-baz vo sever-vostokju sxtat Delauare. Vse siemnades cxlovekis na palub prezxili avaria.
2006-04-03 Serial buriafs vo jugju cxast USA smertil prinaimensx 27 cxlovekis.
2006-04-03 Vo vostokju Rosia u Tih-Okeanju primorie Rosju grancnikis zaderzxili Kambogxju korab ktro imal na palub cxtir i pol tonas krabifs lovilju proti-zakonuo vo Rosju vodas, vo Rosju izklucxju ekonomju zona.
2006-04-02 Britzemju i USA-ju ministris zagrancief, Gxek Stro i Kondoliza Rais, dnes priehali vof Irak dla ne-oglosilju ofisju navestenie.
2006-04-02 Iranju voisko dnes testil novju torpedo ktor, soglosuo so Iranju gvornikis, es nai-bistrju torpedo Vsetuf.
2006-04-02 Des-tisicxis pilgrimnikis dnes pomnili vo Vatikan pervju kazxd-rocxie smertuf om papezx Jan Pavel II.
2006-04-01 USA-ju voiskoju vrotlet dol-treskil jug-zapaduo ot Bagdad. Vrotlet bil pravdapodobuo dol-strelilju ot Irakju povstanikis. Cxislo zxertvas esxte ne bil oglosilju.
2006-04-01 Ministr zagrancief om Serbia i Cxerngora, gospic Vuk Drasxkovicx, otvergil mozxost Kosovoju nezavisostuf. Solgosuo so Drasxkovicx tut-vremju grancis dolzx but derzxitju, ibo nasilju proglosenie nezavisostuf om Kosovo bi otstabilil celoju Vset i grancis mnogju krainifs Vsetuf. Soglosuo so Drasxkovicx: "Sila pravof dolzx but plus silaju cxem pravo silaf." Tper Kosovo, zavtra Rosia, posle zavtra?
2006-04-01 Fiznikis podtverdili zxe neutrinos, din iz osnovju klodas kozmosuf, imajt masa.
2006-04-01 Kapitan turist-korabuf ktor tonul pred neskolk den u Bahrainju breg, smertits 57 cxlovekis, bil zaderzxilju. Tocxnju pricxin katastrofuf esxte ne es jasnju.
2006-04-01 Dva-motorju turbo-propju Brazilju letidlo avaril vo goras blizuo Rio-de-Zxaneiro. Vse devnades cxlovekis na palub bili smertilju, vklucxuo siemnades pasazxiris i dva cxlenis ekipazxuf. Avarilju letidlo bil tipuf Let-L410, delalju vo Cxehia. Pricxin avariaf esxte ne bil oglosilju i ne es znalju kak starju bil avarilju letidlo.
2006-04-01 Posle dva-denju put pervju Brazilju kozmosnaut, gospic Marcos Pontes - ktor bil gor-nesilju vof krug-zemlaju orbit na palub Rosju kozmos-korabuf Soiuz TMA-8, dnes pristanil u, i vstupil vof, Mezxunarodju Kozmos-Stancia, MKS. Pontes bu ostatit vo MKS dev denis, poki Rosju i USA-ju kozmosnautis kor priehali spol bu ostatit sxes mesiacis.
2006-03-31 Dnes Pridnestrju guverie oglosil planis dla referendum o nezavisost ot Moldovia so ucxast mezxunarodju sleditelifs. Pridnestria es sever-vostokju Slaviansk-gvoritsju cxast Moldoviaf. Nezavisost Pridnestriaf es osnovju dla prezxitie Slaviansk naroduf vo tot oblast. Soglosuo so predsiditel Pridnestrju parlamentuf, gospic Jevgeni Sxevcxuk, podcxas rocxis svoi egzistenief Pridnestria dokazil svoi sam-stoinost i sam-dostacxost. Nedavnju problemis nacxili posle, ot zagrancju protislaviansk manipulnikis podkupilju i kontrolitju marionetnik, Juwxenko, zablokil Pridnestrju grancis i razrusxil Pridnestrju zagrancju torgenie.
2006-03-31 Palestinju seba-bombnik vzrivil seba tut utro u Judaistju osadenie Kedumim Krestina vo Zapadju Breg. Prinaimensx piat cxlovekis bili smertilju vklucxuo seba-bombnik.
2006-03-31 Turist-korab ktor tonul prosxlju nocx u Bahrainju breg imal na palub mexz 135 i 150 cxlovekis. Cxislo zxertvas uzx perevisxil 50 i slediteli ocxekajut zxe bu esxte visxit.
2006-03-31 Prosxlju nocx slucxil zemtrasenie vo zapadju Iran smertits duzinas i poranits okol tisicx ludis. Tocxnju cxislo zxertvas esxe ne bil oglosilju.
2006-03-31 Soglosuo so pervju raportis usled tonutie pere-polnju turist-lodkaf u breg Bahrainuf topili okol 50 cxlovekis.
2006-03-30 U Polakju posoldom vo Belarusju glavn-grod Minsk slucxil demonstracia proti Polakju vmesxanie vof Belarusju vnutrju politia. Protestnikis nesili nadpisis takak "Procx grazju rukis ot Belarusia!" Polakju guverie organizil i podporil prob sxtatju perevrotuf posle nedavnju prezidentju izvolba vo Belarusia.
2006-03-30 Soglosuo so Ukrainju izvolbaju komitet vo parlamentju izvolba prosxlju posubotak vigral Janukovicxvoi Parta Regionifs polucxits 32,12 glosifs, Timosxenkovoi politju teroristis polucxili 22,27 proc, Juwxenkovoi marionetnikis 13.94 proc, Socialistis 5,67 proc i Komunistis polucxili 3,66 proc glosifs. Esxte ne es jasnju kto bu tvorit guverie, ktor bu tvorit kai koalicia.
2006-03-30 Usled potopis vo jugju Cxehia tisicxis cxlovekis bili evakuacilju. Pragnikis ocxekajut potopis do neskolk den.
2006-03-30 Brazilnik, Marcos Pontes, statil dnes pervju Brazilju kozmosnaut. Gospic Pontes bil tut utro gor-nesilju vof krug-zemlaju orbit na palub Rosju kozmos-korabuf Soiuz.
2006-03-29 Vo vcxeraju parlamanetju izvolba vo Izrael polucxil Kadima-parta 28 sidkas poki Likud polucxil tolk 11 parlamentju sidkas.
2006-03-29 Dnes bu slucxit polnju zatemnenie suncef. Zatemnenie bu zgledimju vo mnoguo krainis ot Ghana do Mongolia.
2006-03-28 Takak sleditelis ocxeli nedavnju "spor" mezx Juwxenko i Timosxenko bil tolk scenalju i simulilju abi polucxili bolsx glosifs vo izvolba. Tper bu obdva politju teroristis i zagrancju marionetnikis, Juwxenko i Timisxenko, vnov sodinit abi derzxali kontrol nad Ukrainju narod. Podobju obmanis upotrebiljut marionetnikis vo vse krainis bilju Soviet-blokuf: tvorijut neskolk polit-partas ktor pred izvolba simulijut konkurenie no vsegda posle izvolba sodinijut abi kontrolili guverie.
2006-03-28 Bilju Liberju prezident Charles Taylor iscxezil iz svoi dom vo Nigeria. Taylor boiajt vidanief iz Nigeria vof Liberia. Vo Liberia bil Taylor obvinilju za voina-zlocxinis.
2006-03-28 Vo Francia vladijt haos. Bolsx cxem milion protestnikis i buntnikis borbajut vo Francju ulcas proti polcia.
2006-03-28 Tut den slucxil vo Izrael parlamentju izvolba. Sleditelis predskazajut vigra dla centristju polit parta Kadima ktor bil nedavnuo osnovilju ot Ariel Sxaron.
2006-03-27 Dnes umiral proslavju 84-rocxju Polakju fantaz-pisatel Stanislav Lem.
2006-03-26 Soglosuo so Sxiitnikju raportis iz Irak, USA-ju voiakis tut den napadili bozxsluzxnikis vo Sxiitnikju mecxet i smertili prinaimenx 18 cxlovekis. Smertilju bozxsluzxnikis bili poklonnikis om sviasxnik Muktada al-Sadr.
2006-03-26 Tut den bu koncit Igras Britju Sodrugief vo Australju velgrod Melburn. Igrafs ucxastili prakticxuo vse krainis bilju Britju Sodrugief, bilju Britzemju kolonias. Ofisju jazika igrafs es Angloio. Gda bu slucxit pervju Slavianstvo-Igras, pervju Slaviansk Olimpiad?
2006-03-26 Dnes slucxijt vo Ukrainia parlamentju izvolba. Poskroz vedenie Janukovicxvoi Partaf Regionifs sleditelis ostrozxijut zxe posle izvolba Timosxenko i Juwxenko grupis bu sodinit abi kontrolili Ukrainju parlament i mozxuo tozx guverie. Podcxas prosxlju rocx ot oranzxju perevrot Ukrainju ekonomia nizil i Ukrainju narod terpijt. Tot problemis pricxinili visxenie Janukovicxvoi popularostuf.
2006-03-26 Bolsx cxem pol milion ludis demonstrili vcxera vo ulcas Los-Angxelesuf proti novju zakonis ktor bu diskriminit proti imigritelis, glavnuo proti ne-zakonju imigritelis vof USA.
2006-03-25 Belarusju perevrotnik Milinkevicx ktor es financilju, trenirilju i podporitlju ot zagracju masaju medialis i tainju sluzxbas prodolgijt organizit buntis i fantazit o sxtatju perevrot. Soglosuo so raportis Milinkevicxvoi bandnikis predgotovijut novju buntis vo Minsk.
2006-03-25 Sleditelis politju situaciaf vo Ukrainia ostrozxijut zxe poskroz tut-vremju jasnju vedenie nezavisju silas podporitsju Janukovicx i Ukrainju Parta Regionifs, protistanitsju marionetnikis takak Juwxenko i Timosxenko ktor es podporitju ot zagrancju tainju sluzxbas i medialis, predgotovijut novju izvolbaju obman pred blizitsju parlamentju izvolba. Inju problem es zxe grupis Timosxenko i Juwxenko, poskroz simulenie zxe vzaimuo borbajut i konkurijut, bu posle izvolba sodinit i koalicit abi spol dosagili bolsxost vo Ukrainju parlament. Poskroz simulenie zxe grupis Timosxenko i Juwxenko imajut razlicxju programis, obdva grupis imajut odnakju zagrancju sxefis ktor planijut podkorit i eksploatit Ukrainju narod.
2006-03-25 Dva pasazxiris ktor iscxezili podcxas tonutie perevoz-korabuf u zapadju breg Kanadaf pred neskolk den pravdapodobuo topili. Prede ofisnikis dumali zxe dva iscxezilju pasazxiris pravdapodobuo izpalubili vo nektor prosxlju port no iskanie tot dva iscxezilju pasazxiris bil do tper bez-uspehju. Tonulju perevoz-korab udaril pod-morju skala, bil 125 m dolgju i nesil okol sto pasazxiris.
2006-03-25 Zapadju manipulnikis i toi marionetnikis vo Belarusia ne hotijut prinat svoi proigra vo nedavnju prezidentju izvolba. Tut den marionetnikis predgotovijut vo Belarusia novju "protest" podporitju ot proti-Slaviansk masaju medialis takak CNN, Euronews i BBCworld.
2006-03-24 USA i Europsoiuz oglosili simbolju sankcias proti Belarusia ibo ot zagrancju tainju sluzxbas podporitju, trenirilju i financilju marionetnikis proigrali Belarusju prezidentju izvolba. Germanju i USA-ju manipulnikis hotili podkorit i obmanit Belarusju narod i zamenit nezavisju Belarusju veditelis so svoi marionetnikis, takak na primer Milinkevicx. Vo Belarusju radio bil peredavalju razgvor mezx Milinkevicxvoi pervju pod-nacxalnik so veditelis zagrancju ne-guverju organizaciaf vo ktor planili sxtatju perevrot. Rosia obvinil zagrancju guveries za podstrekanie napruzxief podcxas Belarusju izvolba. Krainis Sodrugief Nezavisju Sxtatifs ktor imali svoi zgleditelis vo Belarusia podcxas izvolba podtverdili zxe izvolba bil spravedlivju. Lukasxenko ostatijt din iz nai-popularju Belarusju politnikifs prosxlju desrocxiefs. Zagrancju natisk proti Belarusia es socxast USA-ju i Germanju tainju voinaf proti Rosia i proti vse Slavianstvo. Sxto Hitler ne dosagil so svoi voisko dnes dosagili Germanis so svoi marionetnikis takak Saakasxvili, Juwxenko ili Milinkevicx.
2006-03-24 Usled sudaris mezx islamistis i Somalju voina-sxefis bili podcxas prosxlju tri den vo Somalju glavn-grod Mogadisxu smertilju okol 70 cxlovekis.
2006-03-23 Usled perekidanie pasazxir-korabuf u Kamerunju breg bili pravdapodobuo smertilju okol 125 cxlovekis. Korab ehal iz Nigerju port Oron vof Gabonju port Gentil.
2006-03-23 Centrju Izvolbaju Komitet Belarusiaf dnes ofisuo proglosil izvolbaju vigra om Aleksandr Lukasxenko ktor polucxil okol 83 proc glosifs. Vse tri inju kanidatis spol polucxili mensx cxem dvanades proc glosifs, vklucxuo politju terorist i zagrancju marionetnik Milinkevicx.
2006-03-23 Tut-denju serial bombeniefs vo Bagdad smertil prinaimensx 33 cxlovekis vklucxuo trinades polcnikis. Nai-silaju bomb vzrivil u proti-teroristju polc-dom.
2006-03-23 Okol tri-sto naivju ili platitju profesju buntnikis provremili prosxlju nocx vo sred Minskuf na holodju Oktobrju Plosxad podcxas ot zagrancju manipulnikis financilju i kontrolitju marionetnik Milinkevicx spatil vo svoi teplju postel.
2006-03-23 Usled dol-padanie autobusuf vof propast vo Cxile bili smertilju prinaimensx dvanades turistis iz USA-ju turist-korab Millenium ktor pristanil vo sever-Cxileju grod Arika.
2006-03-23 Tonutie perevoz-korabuf u zapadju breg Kanadaf pricxinil nikai zxertvas. Perevoz-korab udaril pod-morju skala i tonul. Korab bil 125 m dolgju i na palub imal okol sto pasazxiris.
2006-03-22 Tut utro vo Nigerju vel-grod Lagos podcxas buria kolapsil 21-etazxju neboskreb. Verhju 9 etazxis nebo-skrebuf dol-padali na ulca smertits prinaimensx dva cxlovekis.
2006-03-22 Europsoiuz publikil spis bolsx cxem 90 opasju mexzunarodju vozduh-linias. Vozduh linias na tut spis bu zabranilju pristanit vo Sxveicaria, vo Norvegia i vo vse krainis Europsoiuzuf
2006-03-22 Dnes Baskju povstanikju organizacia ETA proglosil dolgvremju peresmirie so Espanju guverie.
2006-03-22 Prosxlju nocx vzrivil bomb u budov Ukrainju Partaf Regionifs vo Harkov poki izhodil veditel partaf, gospic Evgeni Kusxnarev. Juwxenko i inju zagrancju marionetnikis boiajut Parta Regionifs ibo vedijt vo publikju omnenie pred blizitsju parlamentju izvolba. Ukrainju sleditelis podozrejut zxe Juwxenkovoi agentnikis ili agentnikis USA-ju tainju sluzxbas probili ubit Kusxnarev ibo boiajut utratenie kontroluf nad Ukrainia.
2006-03-21 Posle nedavnju smert piat ludis vo Azerbia ktor umirali usled virus ptakju gripuf H5N1, cxislo cxlovekju zxertvas tot virusuf uzx perevisxil sto cxlovekis. Soglosuo so nauknikis uzx egzistijut dva razlicxju sortis virusuf H5N1. Ot start rocxuf ptakju grip smertil tolk vo Rosia okol 1,3 milion ptakis.
2006-03-21 Rosju prezident Vladimir Putin priehal tut utro vof Cxina dla ofisju navestenie. Putinvoi ciel es podporit rastitsju sotrudie mezx Rosia i Cxina vo energju, torgju i voiskoju oblastis. Kazxd rocx Rosia prodajt Cxina nad-modernju oruzxie cenitsju neskolk gigalion Euro.
2006-03-21 USA-ju voisko nacxil sledstvit obvinenies zxe prosxlju Novembr USA-ju voiakis ubili piatnades Irakju civilnikis. Civilnikis bili zustrelilju vo Irakju grod Hadita posle vzriz udorogju bombuf ktor smertil din USA-ju voiak. Tamgda USA-ju voisko lgal zxe tot piatnades civilnikis bili smertilju usled vzriv udorogju bombuf, no realuo oni bili holod-krevuo zustrelilju vo svoi domis.
2006-03-20 Razcxarovilju Germanju ekspanzionistis i revansxistis kritikili vigra i vnov-izvolba popularju Belarusju prezidentuf Aleksandr Lukasxenko. Ziavuo tot Germanju ekspanzionistis vnutr Europsoiuz uzx delali planis dla podkorenie Belarusju naroduf, takak Hitler podkoril Belarusia smertits milionis nasx Slaviansk bratifs. No es velm interesju zxe odnakju revansxistis ne kritikili obmanju izvolba i sxtatju perevrot marionetnikuf Juwxenko vo Ukrainia. Tper tot ekspanzionistis hohotijut zxe Juwxenko za onif podkoril i obmanil Ukrainju narod i zxe on tancijt takak oni pesnajut. Bravo Lukasxenko za odolenie Germanju i inju zagrancju manipulnikifs! Hvala za svobod Belarusju naroduf!
2006-03-20 Ogromju tropikju krug-buria ktor imajt vitr okol 290 km/cxas udaril sever-vostokju Australia. Tut ciklon es naisilaju ciklon vo Australia podcxas prosxlju desrocxies.
2006-03-20 Nezavisju sleditelis iz Sodrugie Nezavisju Sxtatis, SNS, podtverdili zxe izvolbas vo Belarusia bil spravedlivju i obiektivju.
2006-03-20 Ot Germanju ekspanznikis kontrolitju i dominirilju Europsoiuz kritikil Belarusju izvolba ibo Germanju eskpanznikis uzx nadezxili zxe bu kontrolit, napadit i okupacit Belarusju narod takak tper, posred marionetnik Juwxenko, kontrolijut Ukrainia, i takak kontrolijut neskolk inju krainis bilju Soviet-blokuf.
2006-03-20 Francju perv-ministr, Dominique de Villepin, proglosil zxe prodolgijt podporit novju sporju trud-zakonis ktor pricxinili masaju protestis vo celoju Francia. Villepin verijt zxe tot zakonis bu nizit bez-trudost mlodju ludifs vo Francia.
2006-03-20 Belarusju izvolbaju komitet podtverdil zxe popularju Belarusju prezident, gospic Aleksander Lukasxenko, bil vnov izvolilju polucxits 82,6 proc glosifs. Glavnju, ot zagrancju tainju sluzxbas i manipulnikis podporilju marionetnik, Milinkevicx, polucxil tolk okol sxes proc glosifs. Poskroz jegoi masaju proigra, profesju platitju buntnikis protestili proti jegoi bez-pobed.
2006-03-19 Soglosuo so pervju raportis Belarusju prezident Aleksandr Lukasxenko bil vo dnesju prezidentju izvolba vnov-izvolilju, polucxits bolsx cxem 82 proc glosifs. Glavnju marionetnik zagrancju tainju sluzxbafs, Aleksandr Milinkevicx, polucxil tolk okol piat proc glosifs. Poskroz jasnju proigra, grup platilju profesju buntnikis sberil vo sred Minskuf abi protestili proti rezult.
2006-03-19 Prinaimensx siem cxlovekis vklucxuo sxes sekurnikis bili smertilju vo sever-zapadju Pakizem usled udorogju bomb.
2006-03-19 Vo vcxeraju final tenis-konkuruf vo Kalifornju grod Indian-Wells borbali dva Rosju tenisnicas: Maria Sxarapova i Elena Dementieva. Tenis-konkur i titul vigral Maria Sxarapova.
2006-03-19 Proti-Slaviansk masaju medialis, takak BBCworld, CNN i Euronews, posred svoi propagnad tvorijut vo Belarusia proti-izvolbaju histeria i vpecxat zxe prezident Lukasxenko ne imajt podpor bolsxostuf Belarusju naroduf. Ziavuo kandidat Alelksandr Milinkevicx es ot zagrancju manipulnikis nai-bolsx podporitju kandidatnik ibo ziavil neskolk raz na tot masaju medialis.
2006-03-19 Bilju Irakju perehodju perv-ministr, gospic Iad Allaui, proglosil zxe Irak es sred grodnikju voina.
2006-03-19 Tut utro nacxil vo Belarusia prezidentju izvolba vo ktor konkurijut cxtir prezidentju kandidatis: Sergei Gaidukevicx (51), Aleksandr Kozulin (50), Aleksandr Lukasxenko (51) i Aleksandr Milinkevicx.
2006-03-19 Prosxlju nocx ulcas Parizxuf statili voina-pole mezx Francju polcia i buntnikis ktor protestili proti novju trud-zakonis. 160 cxlovekis bili zaderzxilju i okol 24 poranilju.
2006-03-18 Irakju voisko i polcia dnes naidil telos 22 miortvnikis ktor bili mucxilju i zustrelilju vof glov.
2006-03-18 Poskroz svoi pred-izvolbaju lgas i obecxas marionetnik   Juwxenko dnes podtverdil zxe ne bu podporit predlozxenies abi Rusju jazika statil dvaju ofisju jazika Ukrainiaf.
2006-03-18 Dnes bil Slobodan Milosxevicx podgrobilju vo jegoi rodju grod Pozxarevac vo Serbia. Tisicxis poklonnikis ucxastili podgrobenief.
2006-03-18 Belarusju prezident, gospic Aleksander Lukasxenko, ostrozxil zxe opozicju marionetnikis, kontrolitju i financitju ot zagrancju tainju sluzxbas i ot zagrancju manipulnikis, predgotovijut podcxas ili posle zavtraju prezidentju izvolba sxtatju perevrot. Din iz tot marionetnikis, Aleksander Kozulin, vizval dla masaju protestis proti izvolba i inju mrionetnik, Aleksander Milinkevicx, uzx neskolk den pred izvolba predskazal zxe izvolba bu manipulitju. Manipulitju ot kto? Ot zagrancju masaju medialis i ot zagrancju manipulnikis? Dla ohrona Belarusju nezavistostuf Belarusju guverie dolxbi upotrebit vodametis ili voda-pusxkas proti podkupilju buntnikis.
2006-03-18 30-rocxju Egiptju zxen ktor umiral podcxas prosxlju tizxden es pervju Egiptju cxlovekju zxertva ptakju gripuf H5N1.
2006-03-17 Haagju proti-Slaviansk tribunal oglosil zxe esxte ne bil naidilju nikai dokaz zxe Slobodan Milosxevicx bil otravalju. Tak ili tak tot tribunal es otvetju za jegoi smert ibo Milosxevicx polucxil nedostacxju lecxarju opeka i nadzirenie. Na primer jegoi miortvju telo bil naidilju neskolk cxasis posle smert. Mozxuo esli Milosxevicx bilbi polucxil skorju pomoc on bilbi prezxil.
2006-03-17 Izraelju bolezna al-Mukaddas vo Jerusalim derzxil dva mesiacis nov-rodilju dete takak zalozxnik ibo Arabju roditelis neplatili platba za rodenie. Arabju mama rodil trioicxas no bolezdom onaf pozvolil otbrat tolk dva i poderzxil din dete iz trioicxas takak zalozxnik.
2006-03-17 Bolsx cxem 50 vozduh-masxinis i 1500 USA-ju voiakis ucxastijut masaju voiskoju napadenief vo Irakju oblast Samarra ktor es okol 50 km severuo ot Bagdad. Solgosuo so ofisju oglosenie napadenie bu proderzxit neskolk den.
2006-03-17 Stooikas miortvju ptakis bili naidilju vo ferma vo jugju Izrael. Obitatelis podozrejut zxe pkatis umirali usled ptakju grip H5N1.
2006-03-17 Buntis vo Francia proti novju trud-zakonis ktor umozxijut plus prostju uvolnenie mlodju trudnikifs sxirijut. Vcxera protestili vo razlicxju cxastis Franciaf prinaimensx cxetvert milion protestnikis. Protestis vo neskolk grodis bili nasilju.
2006-03-17 Cxinanica, Cxeng Cxui Ping, ktor es domovitsju vo USA, bil osudilju dla 35 rocxis zaklucxenief za kontrabandenie tisicxis ne-zakonju Cxinaju imigritelis vof USA. Cxeng kontrabandil imigritelis vo ne-humanju polozxenie i posle upotrebil bandnikis dla vimaganie dengif.
2006-03-17 Rosju perv-ministr Mihail Fradkov priehal dla dva-denju ofisju navestenie Indiaf. Sleditelis ocxekajut zxe Fradkov bu podpisit so Indju guverie razlicxju torgju dogvoris vklucxuo dogvor o dovoz Rosju jadroju palivof.
2006-03-16 Sxef Belarusju bezopasostuf, gospic Stepan Suhorenko, oglosil zxe zagrancju opozicju marionetnik, Aleksander Milinkevicx, ktor konkurijt vo izvolba ktor bu slucxit sledju posubotak, predgotovijt nasilju sxtatju perevrot vo Belarusia. Milinkevicx es trenirilju i financilju ot zagrancju tainju sluzxbas i podporilju ot zagrancju proti-Slaviansk masaju medialis takak Euronews, CNN, BBCworld i podobuo. Jegoi rola es podkorit i obkradit Belarusju narod dla zagrancju manipulnikis.
2006-03-16 Grob-klet soderzxitsju telo om Slobodan Milosxevicx bil dnes vistavilju vo Belgradju pri-grod gde jeg navestijut des-tisicxis poklonnikis.
2006-03-15 Telo om Slobodan Milosxevicx bil dnes prinesilju iz Haag vof Belgrad.
2006-03-14 Izraelju voisko dnes napadil Palestinju zaklucxilna vo Jeriho. Soglosuo so Palestinju raportis Izraelju voisko bil smolvilju so USA-ju i so Britzemju zgleditelis, ktor velm kratuo posle Izraelju napadenie iztiagali iz Jeriho abi umozxili Izraelju voisko delat sxto hcejt, bez sviditelis. Pravdapodobuo Izraelju voisko hcejt otvodit iz zaklucxilna neskolk Palestinju povstanikis. Neskolk cxasis posle tut Izraelju napadenie Britzemju ofisis vo Jeriho bili pozxarilju.
2006-03-14 USA-ju klimat-nauknikis merili krutju visxenie CO2 gazuf vo atmosfer. Soderzxenie CO2 vo atmosfer dosagil 381 miliontinkis, to es sto miliontinkis nad uroven podcxas pred-promislju era. Tolk podcxas rocx 2005 CO2 visxil om 2,6 miliontinkis.
2006-03-13 Vcxeraju vzriv sxes voz-bombifs vo Sadr-Grod oblast Bagdaduf smertil okol 50 cxlovekis i bolsx cxem dva-sto bili poranilju.
2006-03-13 Soglosuo so pred-gotovju lecxarju raportis Slobodan Milosxevicx umiral usled serce-udar. No esxte ne es jasnju sxto pricxinil tot serce-udar. Sleditelis podozrejut zxe serce-udar bil pricxinilju ot davanie Milosxevicx otrava ktor visxil jegoi krevju gnet i ktor anulil jegoi inju lekis. Pravdapodobuo glavnju pricxin pocx Sxveic-Germanju proti-Slaviansk rasist, Carla-del-Ponte, ne hcel jeg pozvolit lecxenie vo Rosia bil plan jeg otravat vo Haag.
2006-03-12 USA-ju cxinovnikis oglosili zxe nedavnju neft-prolitie okol milion litris neftuf vo sever-Aliasxkaju Pruhdoe Zaliv es do tper nai-velju neft-prolitie na severju breg Aliasxkaf.
2006-03-11 Piat den posle smert Horvatju vediteluf Milan Babicx vo Haagju zaklucxilna, dnes bil tozx Slobodan Milosxevicx naidilju miortvju vo odnakju Haagju zaklucxilna. Obdva smertenies tut dva Slaviansk veditelis vo Haag es velm podozreju i es mozxju zxe obdva bili ubilju ot protislaviansk rasistju Haagju sud ili toi agentnikifs. Vkladitsju pricxin smertuf om Milosxevicx mozx but nedavnju otvergenie jegoi prosba dla lecxenie vo Rosia. Milosxevicxvoi advokat, gospic Zdenko Tomanovicx, vimagajt nezavisju autopsia, vo nezavisju mesto, ibo Milosxevicx podozrel zxe vo Haagju zaklucxilna jeg otravajut.
2006-03-11 Francju bunt-polcnikis napadili protestnikis vo proslavju Parizxju univerzit Sorbonne. Studentis protestijut proti novju trud-zakonis ktor umozxijut plus prostju uvolnenie mlodju trudnikifs.
2006-03-11 USA-ju Marsju Razvedkaju Orbit-zond dosagil i nacxil uspehuo ob-kruzxit cxervenju planet Mars.
2006-03-10 Plus cxem 250 lecxarju ekspertnikis napadili zloupotrebenie i prinudilju kormenie glod-straikitsju USA-ju zaklucxnikifs vo Guantanamo.
2006-03-09 Prosxlju nocx, vo sredju Turcia, okol 350 km vostokuo ot Turcju glavn-grod Ankara, avaril pasazxir autobus vof holodju bistruo tecxitsju reka. Pravdapodobuo okol 30 cxlovekis bili smertilju.
2006-03-09 Soglosuo so ofisju raport USA-ju guverief Irakju polcnikis plus i plus zloupotrebijut, mucxijut ili smertijut Irakju civilnikis.
2006-03-08 Grup oruzxilju pistolnikis, pereodevilju takak Irakju polcnikis, otvodili okol 50 sluzxnikis privatju Irakju strazx-firmaf vo vostokju cxast Bagdaduf.
2006-03-08 Vo neskolk krainis Vsetuf obitatelis dnes slavnijut Mezxunarodju Den Zxenifs. Redaktnikis Zvestiaf pozdravijut vse zxenju cxitatelis.
2006-03-08 Smert-opasju ptakju grip H5N1 prodolgijt sxirit. Dnes bili naidilju pervju ptakis inficilju ot virus H5N1 tozx vo Albania i dnes Cxina oglosil uzx 10-ju cxloveju smert pricxinilju ot H5N1.
2006-03-08 Vo zapadju cxast Bagdaduf bil naidilju minibus vo ktor bili vosnades (18) miortvnikis. Ziavuo miortvnikis imali soviazilju rukis i posle bili dusilju.
2006-03-07 Dva bombis vzrivili vo Indju grod Varanasi smertits cxtirnades cxlovekis. Varanasi es svitaju grod Hinduizmuf.
2006-03-06 Voz-bomb ktor vzrivil vo Irakju grod Bakuba, severuo ot Bagdad, smertil prinaimensx sxes cxlovekis i poranil okol dva duzinas.
2006-03-06 Soglosuo so testis miortvju lebedis ktor bili naidilju vo severju Polakia umirali usled virus ptakju gripuf H5N1.
2006-03-06 Bilju Horvatju veditel Milan Babicx bil dnes smertilju vo Haagju zaklucxilna. Esxte ne es jasnju esli Babicx bil ubilju ili smertil seba. Tak ili tak rasistju proti-Slaviansk Haagju tribunal es otvetju za jegoi smert.
2006-03-05 Ukrainianis domovitsju vo Pridnestrie viprosbajut ot Ukrainju prezident Juwxenko stopit ekonomju zablokenie Pridnestrief. Vo Pridnestrie domovijut bolsx cxem cxetvert milion etnikju Ukrainianis. Zablokenie Pridnestrief mozxbi pricxinit humanizmju katastrof. Ziavuo Juwxenko zablokil Pridnestrie usled tiskenie ot svoi sxef Gxorgx Busx ktor hcejt nisxtovit Slaviansk narod, jazika i kultur.
2006-03-05 Predstavatelis Palestinju organizaciaf FATAH otvergili mozxost vstupenief vof guverie tvoritju ot HAMAS.
2006-03-05 Prosxlju nocx neskolk pistolnikis napadili Sunitnikju mecxet vo zapadju Bagdad smertits tri mecxetju gvardnikis i poranits prinaimensx sxes inju cxlovekis. Pistolnikis bili pereodevilju takak Irakju polcnikis.
2006-03-05 Ne-obicxju sneg-buria udaril dnes sredju Europ.Sneg-buria paralizil pocxti celoju Sxveicaria takak nektor inju oblastis.
2006-03-05 Vo Cxinaju glavn-grod Pekin bil otkrilju sidenie parlamentuf. Guverie obecxal pomoc dla Cxinaju seloju oblastis i dla bedaju selonikis.
2006-03-05 Vo novju Al-Kaidaju videotasma al-Zavahiri kritikijt Zapad usled publikenie bozx-unizitsju karikaturis om Prorok Mohamed. Soglosuo so al-Zavahiri tot karikaturis es socxast krest-voinaf Zapaduf proti Islam. Tut video tozx dokazijt zxe al-Zavahiri ne bil smertilju usled nedavnju USA-ju bombenie sever-zapadju Pakizemuf.
2006-03-04 Podcxas sudar mezx Pakizemju voisko i povstanikis vo sever-zapadju Pakizemju provincia Vaziristan, ktor es u Afganzemju granc, bili smertilju okol 70 cxlovekis.
2006-03-04 Usled fobia teroristju napadenief Busxvoi letidlo pristanil vo Pakizem prosxlju nocx podcxas temnost. Busx priehal vof Pakizem dla kratju 24-cxasju ofisju navestenie i podpor ne-popularju USA-ju marionetnikuf Pervez Musxaraf.
2006-03-03 Soglosuo so ofisju raportis vcxeraju vzriv bombuf u USA-ju konsul-dom vo Pakizemju vel-grod Karacxi smertil din USA-ju diplomatnik i prinaimensx tri inju cxlovekis. Poskroz tut teror-akt prezident Gxorgx Busx skazal zxe bu navestit Pakizem.
2006-03-02 Glavnju prokuraturnik Rosiaf obvinil oligarhnik i obkraditel Rosiaf, Boris Berezovski, za probka sxtatju perevrotuf usled jegoi vizva abi Rosju opozicnikis upotrebili nasilie dla dol-vergenie legitimju Rosju guverief. Berezovski tozx proglosil zxe on sam usilijt dol-vergit Rosju guverie. Tutvremuo Berezovski es vo Anglozem takak "polit-otbegnik". Berezovski spol so zagrancju tainju sluzxbas tozx financil marionetnik Juwxenko i jegoi "oranzxju perervrot" vo Ukrainia.
2006-03-02 Posle vcxeraju otrocxenie i stopenie vo Afganzem, Gxorgx Busx priehal tut utro vof India. Indju komunistju partas i musulmnikis opozicijut jegoi navestenie.
2006-03-02 Tut utroju vzriv dva bombifs u USA-ju konsul-dom vo Pakizemju vel-grod Karacxi smertil prinaimensx dva cxlovekis i poranil duzinas.
2006-03-01 Pred navestenie Indiaf USA-ju prezident Gxorgx Busx priehal dla neocxekaju navestenie Afganzemuf. Busx otrocxil navestenie Indiaf usled masaju protestis proti jeg.
2006-03-01 Rosju prezident Vladimir Putin priehal dla ofistju navestenie Cxehiaf. Putin bu vstretit Cxehju prezident Vaclav Klaus.
2006-03-01 Ekipazx kontrabandnikju lodkaf prinudil 137 pasazxiris-azilnikis skacxit vof Morie u Jemenju breg. Prinaimensx 30 cxlovekis tonuli.
2006-02-28 Na sever-Germanju Baltju ostrov Ruegen bil naidilju miortvju kot ktor umiral pravdapodobuo usled infekcenie ot ptakju grip H5N1. Podcxas prosxlju tizxden bili naidilju na tot ostrov mnogju ptakis infekcilju ot H5N1. Kot bil pravdapodobuo infekcilju ot pozxiranie miortvju ptakis.
2006-02-28 Rosju prezident Vladimir Putin priehal vof Budapesxt dla ofisju navestenie Madariaf. Dnes bu Putin ucxastit kladenie vienokifs u pamiatnek dla zxertvas Madarju proti-komunistju povstanief vo rocx 1956.
2006-02-28 Serial bombeniefs vo Bagdad dnes smertil bolsx cxem 30 cxlovekis. Prinaimensx tri bombis vzrivili vo razlicxju cxastis Bagdaduf.
2006-02-27 Europsoiuz dnes predlozxil Serbia ultimatum perepodat generanik Ratko Mladicx do konc Marcuf, ili Europsoiuz bu zamrozit Serbju aplikenie dla vstup vof Europsoiuz. Takak nedavnju vstup vof Europsoiuz prinesil nisxto dla Polakia, Cxehia ili Slovakia, Serbia tozx mozx ocxekat nisxto pozitivju. Europsoiuz es rasistju proti-Slaviansk sodinenie ktor imajt tolk tri ofisju trud-jazikas: Angloio, Germanio i Francio. Nikai Slaviansk jazika mozx but upotrebitju takak trud-jazika vnutr Europsoiuz.
2006-02-27 Soglosuo so ofisju raportis Saudju polcia prosxlju nocx zustrelil okol piat povstanikis vo Riadhju pri-grod.
2006-02-26 Irakju povstanikis dnes smertili tozx dva USA-ju voiakis. Soglosuo so ofisju cxislos USA-ju voiskof, ot start Irakju voinaf vo rocx 2003 vo Irak utratili zxizn uzx 2,288 (dva-tisicx-dva-sto-vos-des-vos) USA-ju voiakis.
2006-02-26 Dnes vzrivil mocju voz-bomb vo autobusju stancia vo Irakju grod Hilla ktor es okol sto km ot Bagdad. Grod Hilla es vo takzvanju "triugolik smertuf" ibo vo tot oblast Irakuf slucxijut mnogju teroristju napadenies. Cxislo zxertvas esxte ne es jasnju.
2006-02-26 Zaklucxnikis zlo-proslavju Afganzemju zaklucxilnaf, Pul-e-Cxarhi vo Kabul, povstali proti svoi ugnetju polozxenie. Tut zaklucxilna, takak inju Afganzemju i Irakju zaklucxilnas kontrolitju ot USA-ju okupacju voisko, es zlo-proslavju usled mucxenie, zloupotrebenie i sistemju ubitie zaklucxnikifs. Soglosuo so pervju raportis usled tut povstanie uzx bili smertilju piat cxlovekis i bolsx cxem 30 bili poranilju.
2006-02-26 Soglosuo so ofisju oglosenie Ugandaju izvolbaju komitetuf, prezident Joveri Museveni bil vnov izvolilju, polucxits 59 proc glosifs poki jegoi glavnju protinik, gospic Kizza Besigie, polucxil tolk 37 proc. Opozicnikis obvinijut guverie za izvolbaju obman.
2006-02-25 Podcxas obnovenie dnes kolapsil piat-etazxju dom vo Bangladesxju glavn grod Dhaka smertits prinaimensx piatnades cxlovekis.
2006-02-25 Usled kolaps krisxaf nad Basmanju Rinok vo vostokju Moskva tut tizxden bili smertilju 65 cxlovekis i 21 esxte ostatijut vo bolezdomis.
2006-02-25 Meksikju spasitelis pererivili iskanie 65 sxahtarifs ktor es uzx piat denis zapoimalju pod zem vo sever-Meksikju vugol-kopalna.
2006-02-25 Francju cxinovnikis podtverdili naidenie opasju virusuf ptakju gripuf, H5N1, na Francju ptak-ferma. To es pervju ferma vo Europsoiuz na ktor bil tot virus naidilju i gde smertil prinaimensx 8 tisicx ptakis. Do tper bil ptakju grip naidilju vo Europsoiuz tolk u dikju ptakis. Ferma bil inficilju poskroz derzxenie indik-ptakif vnutr.
2006-02-24 Des-tisicxis podporitelis Serbju Radikalju Partaf dnes protestili vo ulcas Belgraduf proti usilie Serbju guverief zaderzxit generalnik Ratko Mladicx i poslat jeg pred Haagju tribunal. Parlamentnik Serbju Radikalju Partaf, Natasxa Jovanovicx, skazal zxe Mladicx es gordost Serbju Naroduf.
2006-02-24 Usled pozxar vo tekstil-zavod vo jug-vostokju Bangladesx bili smertilju bolsx cxem piatdes cxlovekis.
2006-02-24 Protislaviansk rasistju tribunal vo Haag otvergil bolezju Slobodan Milosxevicx lecxenie vo Rosia.
2006-02-23 Nasilju buntis vo Irak prodolgijut. Soglosuo so nainovju raportis cxislo smertilju zxertvas uzx perevisxil sto. Nektor sleditelis podozrejut zxe Samarraju mecxet bil bombilju ot USA-ju tainju agentnikis abi otsklonili vnimanie Arabju i musulmnikju medialis ot USA-ju i ot Britzemju mucxenie, zloupotrebenie i ubitie zaklucxnikifs i ot Danzemju karikaturis unizitsju prorok Mohamed. Grodnikju voina vo Irak bi podporil USA-ju usilie obspravedlnit okupacia Irakuf i ostatit vo Irak takak dolguo kak mozxuo i kradit Irakju neft.
2006-02-23 Zemtrasenie silaf 7,5 gradusis Rihtersxkalaf udaril jug-vostokju Afrik. Epicentr zemtrasenief bil vo sredju cxast Mozambikuf. Cxislo zxertvas esxte ne es jasnju.
2006-02-23 Kolaps krisxaf nad Basmanju Rinok vo vostokju Moskva smertil prinaimensx 49 cxlovekis. Pravdapodobju pricxin kolapsuf bil tiazx sneguf na krisxa.
2006-02-23 Usled buntis pricxinilju ot vcxeraju vzriv Sxiitnikju mecxetuf vo Samarra bili vo Irak naidilju bolsx cxem 50 miortvnikis.
2006-02-22 Peregvoris mezx Srilankaju cxinovnikis i Tamilju Tigris prodolgijut uzx dvaju den vo Zxeneva.
2006-02-22 Tut utro, posred neskolk bombis, bil vzrivilju nai-sviatju mesto Sxiitnikju Islamuf, zlato-kupolju mecxet al-Askari vo grod Samarra, ktor es okol sto kilometris severuo ot Bagdad.
2006-02-22 Soglosuo so USA-ju grup Ludju Pravos Perv, vo USA-ju zaklucxilnas vo Afganzem i Irak, podcxas zaklucxenie, umirali okol 100 zaklucxnikis. Bolsxost umirali usled mucxenie, zloupotrebenie ili kriminalju ubitie ot USA-ju zaklucxitelis.
2006-02-21 Vzriv bombuf vo perepolnju jug-Bagdadju Sxiitnikju rinok smertil prinaimensx 22 i poranil okol 30 cxlovekis.
2006-02-21 Meksikju spasitelis prodolgijut probit spasit 65 sxahtaris ktor bili zapoimalju pod zem vo sever-Meksikju vugol-kopalna posle vzriv gazuf prosxlju posubotak. Nadezx dla prezxitie sxahtarifs nizijt. Vzriv bil pricxinilju usled vzriv metan-gazuf. Sxahtaris imajut ograncilju zapas kisloruf.
2006-02-21 Britzemju histornik, David Irving, bil vcxera osudilju vo Austrju glavn-grod Viedna, dla tri rocxis zaklucxenief usled kritikju sledstvie Holokastuf. No esxte nikto bil osudilju vo libktor krain Europsoiuzuf za publikenie unizitsju karikaturis musulmju prorokuf Mohameduf. Sleditelis voprosijut esli Europsoiuz imajt dva-licoju standard i dva-licoju svobod recxuf.
2006-02-21 Vcxera Rimju papezx Benedikt XVI osudil karikaturis prorokuf Mohameduf i vimagal uvazxenie vse religiafs i onivoi simbolifs. Podcxas protestis vo musulmju krainis proti tot karikaturis bili smertilju uzx prinaimensx 44 cxlovekis.
2006-02-20 Dnes nacxili vo Viedna peregvoris o Kosovoju bu-vrem, mezx Kosovoju Serbis i Albanis. Kosovoju Albanis hcejut nezavisost ot Serbia, podcxas Kosovoju Serbis zxelajut abi Kosovo ostatil socxast Serbiaf. Sxes krainis nadzirijut tut peregvoris: Rosia, Britzem, Francia, Germania, Italia i USA.
2006-02-20 Usled dva razlicxju bombenies i inju napadenies bili uzx dnes smetilju vo Irak prinaimensx 23 cxlovekis, vklucxuo dvanades vo Bagdad i piat vo sever-Irakju grod Mosul.
2006-02-19 Pakizem dnes testil novju raket bliz-dosaguf tipuf poverh-poverh, sposobju nesit jadroju oruzxie. Soglosuo so ofisju oglosenie tut raket imajt dosag do 200 km.
2006-02-19 Serbju guverie obvinil Serbju mega-dolarnik, gospic Bogoljub Karicx, za podkupost. Kritiknikis podozrejut zxe tut obvinenie es polituo inspirilju ibo Karicx vedijt proti-guverju polit-parta, takzvanju Sila Serbiaf.
2006-02-19 USA-ju ministr obronaf, Donald Rumsfeld, dopuskil zxe USA es proigratsju medialju propagand-voina proti al-Kaida. Rumsfeld proglosil zxe USA dolzx modernit svoi metodis propaganduf i tvorit plus-produktivju 24-cxasju propagandju masxin. Pravdapodobuo dla tut ciel USA bu esxte bolsx subsidit CNN i inju masaju medialis abi obmanili i kontrolili pogleditelis ne tolk vo Arabju krainis no vo celoju Vset.
2006-02-19 Bosnju film Grbavica vigral nagrad Zlatoju Medveduf vo 56-ju Berlinju filmju festival. Rezxisernik filmuf, gospica Jasmila Zxbanicx, gvorijt o znasililju zxenis podcxas oblezxenie om Saraevo.
2006-02-19 Podcxas musulmnikju buntis vo sever-vostokju Nigeria bili smertilju sxesnades cxlovekis. Buntnikis protestili proti karikaturis prorokuf Mohameduf. Bolsxost miortvnikis bili Nigerju Kristnikis. Jugju Nigeria es perevazxuo Kristnikju poki severju Nigeria es perevazxuo musulmnikju.
2006-02-19 Smert-opasju virus ptakju gripuf H5N1 prodolgijt razxirit. Nai-novju slucxis bili raportilju iz Iran, India i Francia. Dnes bil oglosilju pervju cxlovekju zxertva ptakju gripuf vo India, vlasnitel ptak-fermaf, ktor umiral vo zapad-Indju sxtat Gugxarat.
2006-02-18 Dva USA-ju voiskoju brem-vrotletis tipuf CH53 doltreskili u Gxibutiju breg. Dva cxlenis ekipazxuf bili spasilju no ostatju 10 cxlovekis na palub esxte ne bili naidilju i es pravdapodobuo miortvju.
2006-02-18 Vcxeraju bolot-lavin vo Filipinia na ostrov Leyte pravdapodobuo podgrobil okol 1800 cxlovekis.
2006-02-18 Prinaimensx 10 cxlovekis bili smertilju podcxas proti-Italju protestis vo Libvia. Buntnikis demonstrili vo Libvju grod Benghazi proti Italju ministr Roberto Calderoli ktor nesil kosxul so unizitsju karikaturis om prorok Mohamed. Italju perv-ministr Berlusconi osudil tot ministr i oglosil zxe Italju guverie uvazxijt Islam.
2006-02-17 Glovnik Iranju ministrief zagrancief, gospic Manucxehr Mottaki, vizval Britzem abi bez opozdenie iztiagal svoi okupacju voisko iz jug-Irakju oblast krug Basra, ibo Britzemju voisko nestabilijt situacia vo tot oblast.
2006-02-17 Pervju slucxis ptakju gripuf bili dnes raportilju iz Egipt vo oblast Egiptju glavn-groduf, Kairo.
2006-02-17 Povstanikju nacxalnik, maior-generalnik Goldswil Tamuno, vo neft-bogatju jugju oblast Nigeriaf deklaril ultimatum dla vse zagrancju neft-firmas i oglosil polnju voina proti vse zagrancju neft-firmas esle ne otidijut do pol-nocx iz Nigeria.
2006-02-17 Soglosuo so USA-ju generalnik vo Irak, Rick Lynch, Irakju ministrie vnutrief imajt svoi maskilju smert-bandis ktor smertijut Sunitnikis.
2006-02-17 Gensek Sodinju Narodifs, gospic Kofi Annan, podporil vcxeraju raport ktor vimagajt zakritie USA-ju zaklucxilnaf vo Guantanamo, takzvanju Gitmo.
2006-02-17 Mozxuo bolsx cxem tisicx ludis bili smertilju usled bolot-lavin vo sred-Filipinju malgrod Guinsangon. Celoju mal-grod, ktor imal okol piat-sto domis, bil pokritju ot bolot. Bolot-lavin bil pricxinilju ot potokju dozxdis ktor podcxas prosxlju 10 denis prinesili vo tot oblast okol 200 cm dozxduf.
2006-02-16 Raport Sodinju Narodifs vimagajt zakritie USA-ju zaklucxilnaf i mucxilnaf vo Guantanamo.
2006-02-16 Cxinovnikis Haitiju perehodju guverief soglosili deklarit veditsju prezidentju kandidat, gospic Rene Preval, takak vigratel izvolbaf posle obvinenies masaju izvolbaju obmanuf.
2006-02-16 Busxvoi guverie vimagajt ot USA-ju parlament 75 milion dolaris dla peredavanie propaganduf posred radio i TV vof Iran.
2006-02-15 Ptakju grip prodolgijt razsxirit cxrez Europ. Dnes Germania i Austria podtverdili ptakju grip H5N1 mezxu dikju lebedis. Germanju guverie prikazil derzxeniue domasxju ptakifs vnutr.
2006-02-15 Serbju prezident Boris Tadicx proglosil zxe otdelenie Kosovof ot Serbia protirecxijt mezxunarodju pravo i zxe bi pricxinil nestabilenie politju situaciaf na Balkan.
2006-02-14 Soglosuo so Vsetju Organizacia Zdrovief, VOZ, podcxas posledju 8 mesiacis vo Indonezia zabolezili 26 cxlovekis ot ptakju grip iz ktor 18 umirali.
2006-02-14 Dnes slavnijut lubovnikis vo mnogju krainis vsetuf takzvanju Valentin-den. Tradicuo podcxas tut den prodalnas dosagijut rekordju uroven prodazxuf om sxokolad i kvitis.
2006-02-14 Veditsju kandidat vo Haitiju prezidentju izvolba, gospic Rene Preval, obvinil izvolbaju komitet za masaju izvolbaju obman.
2006-02-13 Vzriv granatuf vo Filipinju glavn-grod Manila smertil prinaimensx 9 cxlovekis i poranil okol duzina.
2006-02-13 Venezuelju guverie izgonil USA-ju evangel-grup, takzvanju "Novju Plemes", ktor poziavuo obratil Venezuelju orignikju obitatelis vof Kristizm. Soglosuo so Venezuelju guverie tut evangel-grup bil financilju ot USA-ju tainju sluzxbas i popri evangelizm sxpionil proti Venezuel i podstrekal sxtatju perevrot i dol-vergenie legitimju Venezuelju guverief.
2006-02-12 Posle vcxeraju oglosenie zxe virus ptakju gripuf bil naidilju vo Italia, Bulgaria i Grecia, dnes bil virus ptakju gripuf H5N1 podtverdilju tozx vo Slovenia.
2006-02-12 Ogromju sneg-buria udaril sever-vostokju cxast USA-f pricxinitsju haos i anulenie tisicxis letis. Des-tisicxis obitatelis vo sxtatis Mariland i Nov-Gxerzi ostatili bez elektrik. Tut sneg-buria ktor prinesil okol 50 cm sneguf paralizil Nov-Jork i inju vel-grodis sever-vostoku USA. Zxertvas esxte ne bili oglosilju.
2006-02-12 Irakju parlament vnov oznacxil Gxaafari takak perv-ministr.
2006-02-11 Sudanju voiskoju brem-letidlo tipuf AN-29 doltreskil vo jugju Sudan smertits vse trinades cxlovekis na palub.
2006-02-11 Usled prodolgitsju mezxunarodju tiskenie Iranju guverie dnes ukazil zxe mozx otstupit ot Dogvor Jadroju Ne-Mnozxenief.
2006-02-11 Posle udarenie Nigeriaf, smert-opasju virus ptakju gripuf H5N1 bil dnes naidilju na Italju ostrov Sicilia, vo severju Grecia i vo Bulgaria. Ot rocx 2003 tut virus smertil okol 80 cxlovekis.
2006-02-11 Danzemju posolnik vo Siuria vernul vof Danzem usled prodolgitsju protestis proti unizitsju i bezotvetju karikaturis om prorok Mohamed publikilju vo Danzemju gazetis. Posolnik boiajt o svoi bezopasost.
2006-02-11 Financ-ministris G8-krainifs predgotovijut dla vstretie vo Moskva ktor bu slucxit tut tizx-konc (dnes i zavtra). Fokus tut-rocxju G8-vstretief bu energia.
2006-02-10 Dnes vstretili Armenju i Azerju prezidentis, Robert Kocxarian i Ilham Aliev, blizuo Parizx dla peregvoris o Nagorno-Karabahju problem.
2006-02-10 Planitju peregvoris mezx Rosju guverie i Hamas ktor bili oglosilju ot Vladimir Putin gnevijut Izraelju guverie ibo Izrael ne uznajt Hamas i Hamas ne uznajt Izrael.
2006-02-10 Vzriv bombuf vo jugju cxast Bagdaduf smertil prinaimensx siem i poranil bolsx cxem dvades cxlovekis.
2006-02-10 Vo Serbju provincia Kosovo bil montirilju novju "prezident", 54-rocxju Fatmir Sejdiu.
2006-02-10 Gemanju voz-firma Volkswagen oglosil planis uvolnit 20 tisicx robnikis.
2006-02-10 Propast mezx Islam i Zapadju Vset rastijt plus i plus glubinju. Problemis bili pricxinilju ot bezotvetju Kristnikju redaktnikis ktor ne-razumijut razlicxost mezx "svobod recxuf" i podstrekanie mezx-etnikju nenaviduf.
2006-02-10 Usled sudar mezx bezopasnikis i Cxecxnju teroristis umirali prinaimensx 19 cxlovekis, vklucxuo duzina teroristis. Sudar slucxil vo Stavropolju oblast vo mal-grod Tukui-Mekteb u Cxecxnju granc.
2006-02-09 Gensek Sodinju Narodifs, gospic Kofi Anan, kritikil bezotvetju redaktnikis ktor prodolgijut publikenie unizitsju karikaturis om prorok Mohamed.
2006-02-09 Prinaimensx 27 cxlovekis bili smertilju usled vzriv bombuf i buntis vo sever-zapadju Pakizem. Buntis mezx Sunitnikis i Sxiitnikis nacxili posle bombenie tolpaf Sxiitnikis u mecxet.
2006-02-09 Usled smert tisicxil ptakis vo Nigeria usled ptakju grip H5N1, Nigerju guverie planijt masaju smertenie ptakis.
2006-02-08 Sxvedia planijt do 15 rocxis ot-ucxit, ot-zavisit seba ot neft. Sxvedia planijt zamenit vse vikopalju palivo za obnovimju i tvorit bez-neftju ekonomia.
2006-02-08 Francju prezident Jacques Chirac (zxak sxirak) osudil unizitsju karikaturis om prorok Mohamed ktor omgnevijut musulmnikis i podstrekajut mezx-etnikju napruzxie.
2006-02-08 Vo sever-Nigerju sxtat Kaduna bili naidilju neskolk kurkis smertilju usled virus ptakju gripuf H5N1.
2006-02-07 Soglosuo so ofisju oglosenie, podcxas prosxlju tri tizxdenis holod-volna smertil vo Ukrainia 738 cxlovekis.
2006-02-07 Dnes slucxijt vo Haiti pervju prezidentju izvolba posle USA-ju napadenie i posle dol-vergenie demokratuo izvolilju prezidentuf Aristid vo rocx 2004.
2006-02-07 Vzriv bombuf vo jug-Afganzemju grod Kandahar smertil trinades i poranil tozx trinades inju ludis. Bomb vzrivil u glavn-ofis provincju polciaf. Mezxu zxertvas bili tozx neskolk polcnikis.
2006-02-07 Prinaimensx dvanades Turcju turistis bili smertilju usled doltreskenie onivoi pasazxir-autobusuf vof propast vo Italju glavn-grod Rim. Autobus bil nesitsju okol 30 pasazxiris. Avaria slucxil prosxlju nocx.
2006-02-06 USA-ju ministr obronaf, Ronald Rumsfeld, ne izklucxil voiskoju napadenie Iranuf.
2006-02-06 Vcxera vecxer bil zustrelilju Katolikju sviasxnik u jegoi kostel vo sever-Turcju port Trabzon.
2006-02-06 Interpol oglosil globalju nastrozx usled ubeg 23 opasju zaklucxnikis iz Jemenju zaklucxilna. Prinaimensx 13 iz ubegnikis es mozxju cxlenis al-Kaidaf.
2006-02-06 Posle vcxeraju pozxarenie Damzemju posol-domuf vo Beirut, Libanonju ministr vnutrief, gospic Hasan Sabeh, otstupil.
2006-02-05 Podcxas gigantju soberenie vo Venezuelju glavn-grod Karakas, prezident Hugo Chavez skazal podporitelis zxe Venezuel potrebijt zakupit esxte bolsx oruzxief abi mozx obronat seba proti napadenie. Chavez tozx porovnil Gxorgx Busx so Adolf Hitler. Nedavnuo Venezuel zakupil sto-tisicx Kalasxnikov-pusxkas iz Rosia i planijt oruzxit prinaimensx din-milion muzxis i zxenis.
2006-02-05 Vzriv bombuf vo pasazxir-autobus vo jugju Pakizem smertil prinaimensx trinades cxlovekis. Vzriv slucxil vo ju-zapadju provincia Balocxistan, vo grod Kolpur.
2006-02-05 Protestnikis zapalili Danzemju posol-dom vo Beirut takak protest proti unizitsju cxerta om prorok Mohamed nedavnuo publikilju vo Danzemju gazet.
2006-02-05 Ofislju cxislo zxertvas vcxeraju panik-beguf vo Manila dosagil 73 smertilju i 322 poranilju.
2006-02-05 Usled bitvas mezx Afganzemju i USA-ju okupacju voisko proti Afganzemju povstanikis vo jugju Afganzem bili smertilju okol 40 cxlovekis.
2006-02-04 Mezxunarodju Agentia Jadroju Energiaf dnes rekomendil Iran vof Sovbez. Iran oglosil zxe bu vnov nacxit obogatenie uraniumuf.
2006-02-04 Dnes soberili vo Taizemju glavn-grod Bangkok des-tisicxis protestnikis ktor demonstrili proti Taizemju perv-ministr Thaksin Shinawatra. Protestnikis vimagali jegoi otstupenie usled podozrenie zxe es podkupimju.
2006-02-04 Ziavijt zxe Juxekovoi rezxim financijt svoi izvolbaju propagand posred kradenie Rosju gazuf predopredelilju dla krainis Europsoiuzuf. Soglosuo so ekspertnikis Juwxenkovoi rezxim uzx kradil 550 milion kubmetris Rosju gazuf cenitsju okol 150 milion USD. So tolk dengi mozx Juwxenko podkupit ne tolk vse suditelis Ukrainju verhju suduf, no tozx vse suditelis celoju Ukrainiaf.
2006-02-04 Ekipazx Mezxunarodju Kozmosju Stanciaf, MKS, dnes zaverhil sxes-cxasju kozmos-prohodka. Vo MKS tper domovijut Rosju kozmosnaut Valeri Tokarev i USA-ju kozmos-naut William McArthur.
2006-02-04 Sleditelis ocxekajut zxe polnju cxislo zxertvas vcxeraju potopenief pasazxirju perevozuf vo Cxervenju Morie mozx dosagit tisicx ludis. Uzx bolsx cxem tri-sto ludis bili spasilju.
2006-02-04 Usled panik-beg u stadion vo Filipinju glavn-grod Manila bili smertilju prinaimensx 70 ludis. Pocxti vse zxertvas bili zxenis. Panik bil spuskilju usled falsxju osxepot zxe mezxu 30 tisicx cxekatsju ludis es bomb.
2006-02-03 Stanislav Dmitrievski, sxef-redaktnik ot USA financilju propagandju gazetuf Pravozawxita, bil osudilju za podstrekanie etnikju nenaviduf, usled publikenie propaganduf ot Cxecxnju terorist Aslan Mashadov. Rosju prokuraturnikis utverdili zxe izrecxenies ot Aslan Mashadov i Ahmed Zakaev publikilju vo Pravozawxita razdrazxili rasju i etnikju nenavid.
2006-02-03 Posle Venezuel izgonil USA-ju sxpion, USA-ju guverie, ocx za ocx, izgonil visxjusx Venezuelju diplomatnik iz USA. USA-ju posoldom vo Venezuel, takak USA-ju posoldomis vo inju krainis, es polnilju om sxpionis.
2006-02-03 Soglosuo so pervju raportis Nyxem komputor-virus ktor dnes udaril komputoris pricxinil mensx vreduf cxem ekspertnikis ocxekali.
2006-02-03 Holandju parlament odobril plan poslat dobavju tisicx-cxtir-sto Holandju voiakis vof Afganzem. NATO-ju okupacju voisko imajt uzx bolsx cxem des-tisicx voiakis vo Afganzem.
2006-02-03 Egiptju perevoz nesitsju okol tisicx cxtir-sto pasazxiris i cxlenis ekipazxuf potopil vo Cxervenju Morie. Cxislo zxertvas esxte ne bil oglosilju. Perevoz transportil pasazxiris mezx Saudju port Duba i Egiptju port Safaga.
2006-02-03 Pocxti 20 ludis bili smertilju podcxas bitva mezx Afganzemju voisko i talibanistis vo jug-Afganzemju provincia Helmand.
2006-02-02 Tri vzrivis dnes trasili Vladikavkaz, glavn-grod jug-Rosju oblastuf, Severju Osetia. Prinaimensx dva ludis bili smertilju i trinades poranilju. Vse tri vzrivis slucxili vo Vladikavkazju kasinos.
2006-02-02 Venezuelju guverie izgonil flot-cxinovnik USA-ju posoldomuf vo Venezuel usled sxpionenie. USA-ju flot-cxinovnik, gospic John Correa, iztiagal informacia o Venezuelju flot ot Venezuelju flot-komandnikis. USA-ju sxpionenie proti Venezuel es socxast USA-ju usilief dol-vergit demokratuo izvolilju Venezuelju guverie veditju ot prezident Hugo Chavez. Busxvoi rezxim protistanijt nezavisju Venezuelju guverie veditju ot Hugo Chavez i stoianuo probijt jeg zamenit za svoi marionetnik, takak zamenili nezavisju guveries vo Ukrainia i vo Gruzinia so svoi marionetnikis.
2006-02-02 Sxef-redaktnik francju gazetuf France Soir bil uvolnilju usled publikenie, na pervju stranka gazetuf, unizitsju obraz om prorok Mohamed.
2006-02-02 Ofisju sledstvie vo Serbia i Cxerngora vivodil zxe pensilju cxlenis Serbju voiskof pomocili ukrit bilju veditel, generalnik Ratko Mladicx. Soglosuo so tut sledstvie do rocx 2002 Ratko Mladicx bil ukrilju vo voiskoju barakis.
2006-02-02 Izraelju lecxaris uzx utratili nadezx zxe bu mozxju vinimat bilju Izraelju perv-ministr, Ariel Sxaron, iz koma ktor oni uzbudili.
006-02-01 Germanju astro-fiznikis oglosili zxe obiekt Kuiperzonaf cxislo UB313 ktor bil uziavilju vo rocx 2003 es plus velju cxem Pluto. Soglosuo so nainovju merenie UB313 imajt diametr okol tri-tisicx km sxto es 700 km plus velju cxem diametr om Pluto.
2006-02-01 Usled holod-volna prosxlju tizxden umirali vo Rumania bolsx cxem 70 ludis.
2006-02-01 Ogromju sneg-lavin vo vostokju Tagxikia, okol 280 km vostokuo ot glavn-grod Dusxanbe, podgrobil 38 obitatelis. 18 bili spasilju no 20 umirali.
2006-02-01 Brem-korab nesitsju 10-tisicx tonas fosfor-kislinuf potopil vo morie mezx Francia i Britzem. Ekipazx korabuf, plovitsju pod Marsxal-Ostrovju flag, bil evakuacilju ot Britzemju vrotletis. Korab potopil usled pred-vcxeraju sotreskenie so Polakju suhbrem-korab.
2006-02-01 Pasazxir-perevoz nesitsju bolsx cxem sto ludis potopil vo vostokju Indonezia ne-dalkuo ot ostrov Timor. Cxislo zxertvas esxte ne bil oglosilju.
2006-02-01 Dva razlicxju avarias pasazxir-autobusifs vo jugju Egipt smertili prinaimensx 32 i poranili bolsx cxem 50 cxlovekis. Kazxd rocx na Egiptju dorogis es smertilju okol sxes-tisicx ludis.
2006-02-01 Tut utro seba-bombnik vo vostokju cxast Bagdaduf smertil prinaimensx 8 i poranil bolsx cxme 30 cxlovekis.
2006-02-01 Vo vcxeraju kazxd-rocxju recx, USA-ju prezident Gxorgx Busx oglosil zxe USA bu nizit svoi zavisost ot Bliz-Vostokju neft do rocx 2025.
2006-01-31 Dnes Irakju povstanikis smertili uzx 100-ju Britzemju okupacju voiak vo Irak. Soglosuo so ofisju cxislos USA-ju voiskof, do dnes bili vo Irak smertilju 2242 USA-ju voiakis. Soglosuo so razlicxju obgodas do dnes, podcxas Irakju voina, USA-ju, Britzemju i inju okupacju voiskos smertili okol sto-tisicx Irakju civilnikis.
2006-01-31 Rosju prezident Vladimir Putin ostrozxil zagrancju manipulnikis abi ne zlo-upotrebili NGO (Ne-Guverju Organizacias) vnutr Rosia takak proti-Rosju marionetnikis, dla podstrekanie buntis ili dla probkas sxtatju perevrotuf vo Rosia. Soglosuo so novju Rosju zakonis, Rosju guverie i polcia imajt pravo pererivit deianie NGO esli ogrozijut suverenost ili nezavisost Rosiaf. Ot zagrancju manipulnikis financilju i kontrolitju NGO nedavnuo ucxinili sxtatju perevrotis vo Ukrainia, Gruzinia i vo inju krainis bilju Soviet-blokuf i zamenili nezavisju guveries za svoi marionetnikis.
2006-01-30 Ofisuo oglosilju cxislo zxertvas pred-vcxeraju katastrofuf vo jug-Polakju grod Katovice es 62. To es mensx cxem pervju obgodas.
2006-01-30 Vzriv vo Cxinaju zavod dla ogen-igralkas smertil 36 cxlovekis. Avaria slucxil vo sred-Cxinaju provincia Henan. Kazxdju rocx podcxas slavnenie Cxinaju novju rocxuf umirajut vo Cxina neskolk sto ludis usled avarias ogen-igralkafs.
2006-01-30 Okol 70 Kanadaju sxahtaris bili zablokilju usled pozxar vo glubin pocxti 1000 metris pod zem vo potasx-kopalna 200 km zapaduo ot Regxina, glavn-grod Kanadaju provinciaf Saskacxvan.
2006-01-29 Upotrebits novju tehnologia USA-ju firma Intel oglosil gotovenie novju mikrocxipuf ktor soderzxijt gigalion tranzistoris.
2006-01-29 Dnes slavnijut Cxinanis novju rocx. Soglosuo so cxinaju kalendar dnes nacxijt rocx sobakuf.
2006-01-29 Soglosuo so nai-novju raportis gaz-trubvod iz Rosia vof Gruzinia bil uzx ispravilju i zapas gazuf dla Gruzinia nacxil vnov.
2006-01-29 Veditel Palestinju organizaciaf Hamas, ktor vigral nedavnju parlamentju izvolba vo Palestinia, oglosil zxe bu vklucxit svoi oruzxilju silas vof Palestinju voisko. Tut-vremju politju veditel Hamasuf es Haled Mesxaal, domovitsju vo Sirju izgonenie.
2006-01-29 Dnes vnov-startil sudenie bilju irakju diktaturnikuf Sadam Husein i jegoi nai-blizju pomocnikis i spolvinikis. Novju glavnju suditel imenijt Raouf Abdul Rahman.
2006-01-29 Spasitelis naidili uzx bolsx cxem 65 miortvnikis pod kolapsilju krisxa trog-domuf vo jug-Polakju grod Katovice. Sleditelis ocxekajut zxe koncju cxislo zxertvas mozx perevisxit sto.
2006-01-29 Gruzinju cxinovnikis otrezili zapas gazuf dla Rosju posoldom vo Gruzinju glavn-grod Tbilisi.
2006-01-28 Venezuelju prezident, gospic Hugo Chavez, oglosil zxe Venezuel bu zaderzxit i zaklucxit libktor USA-ju cxinovnikis sxpionitsju proti Venezuel.
2006-01-28 Usled nedavnuo obnazxilju sxpionenie Britzemju diplomatnikifs spol so cxlenis Ne-Guverju Organizaciafs vo Rosia bili zaderzxilju prinaimensx dva cxlovekis.
2006-01-28 Vo jug-Polakju grod Katovice kolapsil krisxa torg-domuf smertits prinaimensx 12 ludis. Okol sto ludis es exte zapoimalju pod zavalilju krisxa. Podcxas kolaps vnutr torg-domuf bili okol 500 ludis navestitsju golub-vistav. Krisxa zavalil usled tiazx sneguf.
2006-01-27 Masaju pod-morju zemtrasenie silaf 7,7 gradusis Rihtersxkalaf udaril dnes vostokju Indonezia. Zemtrasenie slucxil vo Banda Morie, okol 200 km juguo ot grod Ambon.
2006-01-27 Dnes Italia podporil Rosia i oglosil zxe Juwxekovoi Ukrainju rezxim kradijt iz gaz-trubvod gaz predznakilju dla krainis Europsoiuzuf.
2006-01-26 Tri Rosju turistis bili napadilju vo Taizemju glavn-grod Bangkok. Dva turistis polucxili nozx-poranenies.
2006-01-26 Indju guverie prizval USA-ju posolnik David Mulford usled jegoi kritikenie Indju otnosenief so Iran.
2006-01-26 Soglosuo so raportis, Lucia Pinochet, nai-starju docx bilju Cxileju diktaturnikuf, vimagajt polit-azil vo USA. Pinochet bil USA-ju marionetnik ktor so podpor ot USA-ju tainju sluzxbas ucxinil sxtatju perevrot vo Cxile i smertil des-tisicxis protinikis, vklucxuo demokratuo izvolilju Cxileju guverie.
2006-01-26 USA-ju marionetnik i Gruzinju prezident, Mihail Saakasxvili, usled energju kriza vo Gruzinia, predvremuo otidil iz Davosju Vsetju Ekonomju Forum.
2006-01-26 Vo vcxeraju parlamentju izvolba vo Palestinia vigral Palestinju organizacia Hamas. Soglosuo so pervju raportis Hamas vigral okol 76 iz 132 parlamentju stulis. Bolsxost Palestinianis es razcxarovilju ot Fatah, ktor vigral tolk 43 parlament-stulis, usled podkupost nai-visxju Fatahju cxinovnikis. Na primer detes bilju vediteluf, Yasir Arafat, statili mega-dolarnikis i peredomovili iz Palestinia vof Zapadju Europ. USA-ju i Britzemju masaju medialis zvali Hamasju vigra "ogluhitsju".
2006-01-25 Tut utro bil gor-puskilju iz jug-Japonju ostrov Tanegasxima Japonju raket tipuf H-2A gor-nesitsju vof orbit cxtir-tonaju zgled-sputnek. Soglosuo so nai-novju plan Japonia planijt gor-puskit kozmos-nautis i postroit Luna-baz do rocx 2025.
2006-01-25 Bolsx cxem cxtir milionis Gruzinianis mrozili uzx triju nocx usled problemis so dovoz Rosju gazuf. Saakasxvilivoi rezxim prodolgil so svoi absurdju retoria zxe Rosju tainju sluzxbas sabotazxili dovoz gazuf vof Gruzinia.
2006-01-25 Soglosuo so Irakju cxinovnik piat Irakju zxenju zaklucxnikis bu puskilju do dva den. Tut puskenie zxenju zaklucxnikis cxastinuo vipolnijt vimaganie kidnapnikifs USA-ju zxurnalistuf, gospica Jill Carroll.
2006-01-25 Vo Sxveicarju otdih-grod Davos nacxil tut den takzvanju Vsetju Ekonomju Forum ili Davosju Forum. Tut forumuf ucxastijut duzinas nai-mocju torgnikis i politnikis Vsetuf.
2006-01-25 Prosxlju tizxden usled rekordju holod-volna vo Ukrainia umirali okol 80 ludis.
2006-01-25 Vcxera marsxili vo Venezuelju glavn-grod Karakas tisicxis ucxastnikis Vsetju Socialju Forumuf. Vsetju Socialju Forum slucxijt odnakvremuo takak Davosju Forum i bil tvorilju abi rovnvazxil vliv Davosju Vsetju Ekonomju Forumuf.
2006-01-24 Izraelju deiatsju perv-ministr, gospic Ehud Olmert oglosil zxe Izrael dolzx otstupit cxastis okupacitju Zapadju Breguf.
2006-01-24 Takak sleditelis ocxekali vo vcxeraju parlamentju izvolba vo Kanada vigral konservatju politparta, veditju ot Stephen Harper, ktor polucxil okol 36 proc glosifs i bu tvorit mensxostju guverie. Harper obecxal izvolitelifs nizenie nalogifs.
2006-01-24 Prosxlju nocx izkoleal pasazxir-poezd vo Cxern-Gora smertits bolsx cxem 40 ludis i poranits pocxti 200. Posle izkoleanie tri poezd-vozis dol-padali vof propast. Avaria slucxil priblizuo 10 km ot glavn-grod Cxern-Goraf, Podgorica. Tut avaria es nai-tragedju poezd-avaria vo Cxern-Goraju historia i usled tut avaria guverie oglosil tri den zxalenief.
2006-01-23 Vcxera Rosju TV-medialis obnazxili Britzemju sxpionenie vo Rosia i Britzemju tainju financenie teroristju NGO ktor organizijut sxtatju perevrot vo Rosia takak organizili sxtatju perevrotis vo Gruzinia, Ukrainia i vo inju krainis bilju Soviet-blokuf.
2006-01-23 Proti-slaviansk propagandju masaju medialis, takak CNN i BBCworld, dnes propagandili proti-Rosju histeria, posred peredavanie Saakasxvilivoi nepodtverdilju obvinenies zxe Rosia vzrivil gaz-trubvod i elektrikvod zapasitsju Gruzinia.
2006-01-23 Dnes slucxijt vo Kanada parlamentju izvolba. Soglosuo so publiju omnenie vo izvolba bu vigrat Konservatju parta veditju ot Stephen Harper, no ne bu polucxit parlamentju bolsxost.
2006-01-22 Vo razlicxju grodis Sxveicariaf proti-globalnikis vcxera protestili proti blizitsju kazxd-rocxju Davosju forum ktor bu slucxit vo otdih-grod Davos mexz 25 i 29 Januar. Davosju forumuf ucxastijut nai-mocju torgnikis i politnikis Vsetuf.
2006-01-21 Rosia i Ukrainia otrocxili podpisenie nedavnju dogvoruf o cen gazuf do sledju tizxden. Ofisuo tut otrocxenie bil pricxinilju usled zaverhenie detailifs dogvoruf, no ne-ofisuo podpisenie otrocxenief bil usled politju protistanie vo Ukrainia.
2006-01-21 Vcxera i dnes ekstremju holod-volna prostril iz Rosia vof Ukrainia, Baltia i Skandinavia.
2006-01-21 Dnes umiral 61-rocxju Kosovoju Albannik, Ibrahim Rugova, usled plucju rak-bolez. Rugova bil moderju veditel Kosovoju Albannikifs.
2006-01-21 Vo "Grand-Slam" tenis-turnir "Australian Open" dominirijut slaviansk tenisnicas takak: Cvetlana Pironkova, Iveta Benesxova, Nikola Vaidisxova, Mihaela Krajicxek, Anastasia Miskina i Martina Hingis. Hingis imajt Sxveicarju grodnikost no onai obdva roditelis originijut vo bilju Cxeh-Slovakia i Martina znajt obdva Cxehju i Slovakju jazikas.
2006-01-21 Soglosuo so vcxera puskilju raport, podcxas 24-rocxju okupacia Vostokju Timoruf, Indonezju guverie i voisko, pramuo ili ne-pramuo, pricxinili smert okol 180 tisicx Vostok-Timornikis.
2006-01-21 Vcxera akcias vo Nov-Jorkju birzas dol-padali okol 2 proc usled boianie o bu-vremju neft-zapas. To es naivelju nizenie cen akciafs ot August 2004.
2006-01-21 Tut Januarju bezprimerju holod-volna vo Rosia uzx smertil okol 150 cxlovekis. Nai-bolsx terpijut tisicxis Moskvaju bez-domonikis.
2006-01-20 Soglosuo so nainovju vel-sxkalaju izsledenie pocxti tri tisicx ludifs vo Britzem, upotrebenie mobil-fonis ne pricxinijt mozg-opuholis.
2006-01-20 Prosxlju nocx vo Madaria tolk 10 km ot Slovakju granc doltreskil Slovakju voiskoju pasazxir-letidlo tipuf An-24. Na palub letidlof bili 45 pasazxiris i cxlenis ekipazxuf. Tolk din cxlovek prezxil. Letidlo nesil miertvoritelis iz Kosovo vof Slovakju grod Kosxice.
2006-01-19 Dnes peredaval ne-zavistju Arabju TV-siet, Al-Gxazira, zvuk-tasma ot Osama bin-Laden vo ktor grozijt USA so novju teror-aktis.
2006-01-19 Poskroz vizva ot Slonkost-bregju prezident, Laurent Gbagbo, abi jegoi podporitelis pererivili buntis, nasilju protestis proti mier-tvoritelis Sodinju Narodifs dnes prodolgili.
2006-01-19 Brem-raket tipuf Atlas-5 dnes uspehuo gor-nesil USA-ju kozmos-zond, New Horizons (novju horizontis), ktor cielijt obsledit planet Pluto i Kuiper-zona nasx Sunce-sistemuf.
2006-01-19 Gvornik Rosju gaz-firmaf, Gazprom, oglosil zxe Gazprom bu garantit dostacxju zapas dla krainis Europsoiuzuf poskroz holod-volna vo Rosia.
2006-01-19 Seba-bombnik u Tel-Avivju centrju autobusju stancia smertil prinaimensx din cxlovek i poranil duzinas.
2006-01-19 Usled ne-obicxju holod-volna vo Europju cxast Rosiaf podcxas prosxlju tizxden bili smertilju duzinas Rosianis.
2006-01-19 Rasistju proti-Slaviansk Sxveic-germanju prokuraturnica, Carla del Ponte, dnes oglosil zxe Serbju general, gospic Ratko Mladicx, es ukritsju vo Serbia.
2006-01-19 Dva bombenies vo razlicxju cxastis Bagdaduf dnes smertili prinaimensx 22 ludis i poranili okol 26.
2006-01-19 Iranju prezident, gospic Ahmadinegxad, oglosil zxe Iran bu obsudit Rosju predlozxenie abi Iran obogatil uranium na teritoria Rosiaf.
2006-01-19 USA-ju voisko utverdijt zxe tri cxlenis Al-Kaidaf bili smertilju podcxas nedavnju bombenie sever-Pakizemju groduf Damadola. Soglosuo so tot utverdenie mezxu smertilju bili al-Zavahirivoi svekr-sin i Al-Kaidavoi bomb-ekspertnik, Midhad Mursi.
2006-01-19 Memorand Britzemju guverief, ktor bil obnazxilju vo gazet "New Statesman", priznajt zxe Britzemju guverie znal o proti-zakonju provoz zaklucxnikifs ot USA-ju tainju sluzxbas skroz Britzemju letisxties.
2006-01-19 Slonkost-bregju prezident, Laurent Gbagbo, vizval svoi podporitelis abi pererivili prodolgitsju nasilju protestis proti Sodinju Narodis i proti inju zagrancju cielis vo Slonkost-bregju glavn-grod Abigxan.
2006-01-18 Verhju Irankju peregvornik, Ali Larigxani, oglosil zxe dumajt zxe peregvoris es nai-dobrju sposob dla resxenie problemuf krug Iranju obogatenie Uraniumuf.
2006-01-18 Irakju ekstremnikis grozijut smertit otvodilju USA-ju zxen-zxurnalist, Jill Carroll, esli vse Irakju zxen-zaklucxnikis ne bu puskilju do 72 cxasis.
2006-01-18 Vo Haitiju glavn-grod Port-au-Prince bili vcxera smertilju dva mier-tvoritelis Sodinju Narodifs iz Jordania.
2006-01-17 Ukrainju komunistis vimagajut otstupenie Ukrainju ministruf zagrancief, Boris Tarasiuk. Soglosuo so komunistis Tarasiuk sistemuo iskajt konfliktis so Rosia abi podstrekal proti-Rosju cxutenie i abi vtiagal Ukrainia vof NATO. Perv Tarasiuk tvoril konflikt krug Rosju gaz i tper vnov tvoril konflikt krug dva miakis vo Krimju oblast.
2006-01-17 Soglosuo so nainovju izsledenie, cxastoju trenirenie mensxijt mozxost Alzhaimer-bolezuf i star-senilostuf om 40 proc.
2006-01-17 Taivanju perv-ministr, gospic Frank Hsieh, oglosil svoi otstupenie usled proigra jegoi polit-partaf vo Decembrju izvolba.
2006-01-17 Dnes bil otkrilju vo Cxinaju glavn-grod Pekin siezd daritelifs ktor cielijt sberit prinaimensx din gigalion USD dla celo-Vsetju borba proti ptakju grip.
2006-01-16 Soglosuo so veditel Ukrainju polit-opoziciaf, gospic Viktor Janukovicx, Juwxenkovoi rezxim startil kurs ostrenief politju krizaf vo Ukrainia.
2006-01-16 Uzbekju autoritet pererivil deianie om "Freedom-House" ibo tut NGO sistemuo narusxil Uzbekju zakonis. Soglosuo so nezavisju sleditelis, "Freedom-House" takak inju ot USA it ot zagrancju manipulnikis sponsorilju NGO pred-gotovil sxtatju perevrot vo Uzbekia.
2006-01-16 Irakju povstanikis tut utro dol-strelili USA-ju voisko-vrotlet u grod Masxahda. Usled dol-strelenie prinaimensx dva USA-ju voiakis bili smertilju. Tut rocx Irakju povstanikis uzx dol-strelili tri USA-ju voisko-vrotletis.
2006-01-16 Tut den dva razlicxju seba-bombnikis smertili vo jug-Afganzemju provincia Kandahar prinaimensx 27 cxlovekis.
2006-01-16 Pakizemju protestis i buntis proti pred-vcxeraju USA-ju bombenie sever-Pakizemju groduf Damadola sxirijut. Soglosuo so raportis bombenie smertil nikai teroristis i bolsxost iz 18 zxertvas bili zxenis i detes.
2006-01-16 Tut utro vo "Grand-Slam" tenis-turnir "Australian Open" USA-ju tenisnica, Venus Williams, bil podkorilju ot mlodju 18-rocxju Bulgarica, Cvetlana Pironkova.
2006-01-16 Grozba celo-vsetju epidemiaf ptakju gripuf visxijt ot den do den. Dnes umiral vo Indonezia 12-rocxju i vcxera vo Turcia 15-rocxju mlodicas.
2006-01-16 Prosxlju nocx podcxas pozxar vo ofis-dom vo vostok-Rosju grod Vladivostok bili smertilju prinaimensx 8 i poranilju okol 15 cxlovekis.
2006-01-16 Dnes bu inauguritju pervju Afrikju zxenju prezident, novuo izvolilju prezident Liberiaf, gospica Ellen Johnson-Sirleaf.
2006-01-16 Vo vcxeraju prezidentju izvolba vo Cxile vigral gospica Michelle Bachelet ktor polucxil 53,5 proc glosifs. Gospica Bachelet es pervju Cxileju zxenju prezident.
2006-01-15 Vo jug-Afganzemju grod Kandahar seba-bombnik napadil NATO-konvoi smertits din Kanadaju i poranits tri inju NATO-voiakis. Dva civilnikis bili tozx smertilju. Soglosuo so raportis Kanadanik ktor bil smertilju bil visxju Kanadaju ofisnik, 59-rocxju posolnik Glyn Berry.
2006-01-15 Nepalju voisko es vo nastrozx-status posle smertenie 12 polcnikis kruguo Nepalju glavn-grod Katmandu ot Maoistju teroristis.
2006-01-15 Dnes nacxil prezidentju izvolba vo Cxile vo ktor veditsju kandidatnica Michelle Bachelet, konkurijt proti giga-dolarnik Sebastien Pinera.
2006-01-15 Tut utro umiral 77-rocxju Kuvaitju veditel, sxeik Gxaber al-Ahmad al-Sabah. Usled jegoi smert Kuvaitju guverie deklaril 40-denju zxalenie. Sleditelis obdumali umiralju emir takak USA-ju marionetnik.
2006-01-14 Pakizemju guverie protestil proti tut-utroju USA-ju bombenie Pakizemju malgroduf Damadola u Afganzemju granc ktor smertil prinaimensx 18 ludis. Aiman al-Zavahiri ne bil mezxu zxetvas.
2006-01-14 Vzriv gazuf vo jug-zapadju Romanju vugol-kopalna smertil prinaimensx siem i poranil piat sxahtaris.
2006-01-14 Vcxera Venezuelju prezident, gospic Hugo Cxavez, obvinil USA iz imperizm ibo USA-ju rezxim zablokil eksportenie Espanju letidlos vof Venezuel.
2006-01-14 Prosxlju nocx USA-ju voisko-letidlos bombili dom vo Pakizemju malgrod Damadola u Afganzemju granc. Soglosuo so raportis USA-ju voisko veril zxe podcxas bombenie vnutr dom bil al-Kaidaju cxislo dva, terorist Aiman al-Zavahiri.
2006-01-13 Cxecxnju perv-ministr, Ramzan Kadirov, skazal zxe vo Cxecxnia dolzxbi but pozvolitju dla muzxis imat bolsx cxem din zxen, ibo usled voina vo Cxecxnia es bolsx zxenis cxem muzxis. Ultra-nacionalistju gospic Zxirinovski podporil Kadirovvoi predlozxenie i oglosil zxe poligamia dolzxbi but zakonju vo celoju Rosia ibo vo Rosia es des milion zxenis bez muzx.
2006-01-13 Europsoiuz dnes obecxal sto-milion USD dla mezxunarodju borba proti ptakju grip.
2006-01-13 Vo jugju Nigeria bil vzrivilju neft-trubvod nalezxitsju USA-ju firma Shell.
2006-01-13 Usled sotreskenie pasazxir-autobusuf i elektrik-poezduf vo jugju Rosia, vo Krasnodarju oblast, bili smertilju prinaimensx 22 ludis.
2006-01-12 Posle dnesju vstretie, Francju, Germanju i Britzemju ministris zagrancief vizvali Sodinju Narodis resxit situacia kruguo Iranju jadroju program.
2006-01-12 Cxislo ludis zabolezilju ot ptakju grip vo Turcia uzx dosagil 18.
2006-01-12 Okol 350 Hagxju pilgrimnikis bili dnes dol-stupilju i smertilju vo Mekka podcxas ceremonia cxort-kamenenief.
2006-01-12 Vo Vavunia, oblast vo severju Srilanka, vzriv mocju minaf smertil prinaimensx 9 Srilankaju korab-voiakis ehatsju vo autobus.
2006-01-12 Francju, Germanju i Britzemju ministris zagrancief dnes vstretili abi obsudili situacia kruguo Iranju jadroju izsledenie.
2006-01-12 Turcju terorist, Mehmet Ali Agcxa, ktor probil smertit Rimju papezx, Jan Paul II, bil dnes puskilju iz Turcju zaklucxilna.
2006-01-12 Dnes Indonezju guverie oglosil zxe 21-rocxju zxen umiral usled ptakju grip. Tot es uzx 12-ju raportilju zxertva ptakju gripuf vo Indonezia.
2006-01-12 Podcxas navestenie Kazahzemuf, Rosju prezident Vladimir Putin, vizval Kazahzemju guverie dla plus sotrudie vo oblast energiaf.
2006-01-12 Tut-rocxju rekordju snegenie vo Japonia uzx smertil bolsx cxem 80 ludis.
2006-01-12 Usled nedavnju slucxis vo Turcia i novju slucxis ptakju gripuf vo vostokju Azia, Vsetju Organizacia Zdrovief, VOZ, ostrozxijt zxe grozba pandemiaf ptakju gripuf ot den do den rastijt.
2006-01-11 Soglosuo so Cxinaju autoritet esxte dva inju cxlovekis umirali vo Cxina usled ptakju grip.
2006-01-11 Vo Grecia nacxil sledstvie otvodenief, proti-zakonju zaderzxenief i mucxenief 28 Pakizemju grodnikifs ot ne-razpoznalju tainju agentnikis. Nektor sleditelis podozrejut Britzemju tainju agentnikis.
2006-01-11 Bilju Iranju prezident, gospic Akbar Hasxemi, dnes napadil vse krainis ktor grozijut sankcias proti Iran usled Iranju jadroju izsledenie.
2006-01-11 Cxinovnikis om Vsetju Organizacia Zdrovief, VOZ, ostrozxijut zxe ptakju grip H5N1 mozx statit vo Turcia endemju i grozit sosedju krainis. Turcju autoritet uzx smertil bolsx cxem tri-sto-tisicx ptakis.
2006-01-11 Posle uvolnenie jegoi guverief ot Ukrainju parlament, prezident Juwxenko dnes vstretil Rosju prezident Vladimir Putin vo Kazahzem dla peregvoris. Putin, Juwxenko takak inju prezidentis es vo Kazahzemju glavn-grod Astana dla vovodenie vnov-izvolilju prezidentuf Nursultan Nazarbaev.
2006-01-10 Dnes Ukrainju parlament uvolnil celoju Ukrainju guverie, izklucxuo prezident Juwxenko, usled bez-uspehju dogvor so Rosia o novju cen gazuf. Posle uvolnenie jegoi guverief Juwxenko grozil zxe bu uvolnit celoju parlament.
2006-01-10 Gospic Carlos Alvares, 61-rocxju Floridaju profesor psihologiaf i jegoi zxen bili obvinilju ot USA-ju guverie za sxpionenie dla Kuba.
2006-01-10 Cxislo zxertvas vcxeraju teror-aktuf u budov Irakju ministrie vnutrief vo Bagdad dosagil 28.
2006-01-10 Vo severju India umirali okol 300 ludis usled pod-holodenie. Severju India perezxivajt rekorduo nizju temperaturis.
2006-01-09 Aktor i Kalifornju guvernik, Arnold Schwarzenegger, bil poraniju usled voz-avaria i polucxil 15 stezxis na svoi lico.
2006-01-09 Prinaimensx 14 ludis bili smertilju i 25 poranilju usled vzriv dva seba-bombnikifs u glavnju vhod Irakju miniestrief vnutrief vo Bagdad.
2006-01-09 Soglosuo so nai-novju raportis cxislo ludis inficilju ot ptakju grip H5N1 vo Turcia uzx dosagil piatnades.
2006-01-09 Malju Iranju voiskoju letidlo tipuf Falcon doltreskil u grod Oroumieh, 900 km sever-zapaduo ot Iranju glavn-grod Tehran, smertits okol 10 visxju Iranju komandnikis.
2006-01-09 Tut utro nacxili Izraelju lecxaris vinimat Ariel Sxaron iz uzbudilju koma. Pervju prognoz es dobrju; pacient nacxil dihat samstoinuo.
2006-01-09 Prosxlju nocx obitatelis Indju glavn-groduf Nov-Delhi perezxivali nai-holodju nocx podcxas prosxlju 70 rocxis. Temperatur dosagil tolk 0,2 gradusis Celsius.
2006-01-08 Mezx dva i tri milion Hagxju pilgrimnikis nacxili dnes slavnenie tut kazxd-rocxju musulmnikju sviatakuf vo Saudju grod Mekka.
2006-01-08 Lecxaris uziavili esxte tri novju ludis inficilju vo Turcia ot ptakju grip H5N1.
2006-01-08 Zemtrasenie silaf 6,7 gradusis Rihtersxkalaf udaril dnes jugju Grecia.
2006-01-08 Vo severju oblast Irakuf, vostokuo ot grod Tal-Afar, doltreskil USA-ju voisko-vrotlet tipuf UH-60-Black-Hawk. Vse cxtir cxlenis ekipazxuf i 8 pasazxiris bili smertilju. Usled inju napadenies bili smertilju esxte tri inju USA-ju voiakis. Ofisju cxislo smertilju USA-ju voiakis ot start Irakju voinaf uzx dosagil 2200. Ot start Irakju voinaf uzx okol 23 USA-ju vrotletis dol-treskili vo Irak.
2006-01-08 Dnes bili hospitalizitju esxte dva detes vo vek 5 i 8 rocxis usled infekcenie ot ptakju grip, H5N1, vo vostok-Turcju grod Van, u Iranju granc.
2006-01-08 Vcxera lecxaris hospitalizitju Izraelju perv-ministruf, Ariel Sxaron, oglosili zxe jegoi status dobrjuvil. Dnes soverhili lecxaris komputorju tomografia jegoi mozguf.
2006-01-08 Germanju kancler, gospica Angela Merkel, vimagajt zakritie zaklucxilnaf vo USA-ju voina-baz vo Guantanamo.
2006-01-08 Pozxar ktor slucxil prosxlju nocx vo dete-domo vo Tagxikju glavn-grod Dusxanbe smertil prinaimensx trinades detes.
2006-01-07 Vo Japonia umirali uzx okol 70 ludis usled rekordju sneg-padanie i bolsx cxem 1100 bili poranilju. Dnes ocxekajut vo severju i zapadju Japonia priblizuo 80 cm sneguf.
2006-01-07 Iranju ministr vnutrief, gospic Mostafa Pour-Mohammadi, skazal zxurnalistifs zxe USA upotrebil sunitnikju teror-grupis dla kidnapenie 9 Iranju granc-voiakis. Video-tasma kidnapitjsu teror-grupuf bil peredavalju vo Arab-jazikaju TV-siet, Al-Arabiya, ktor es financitju i kontrolitju ot USA.
2006-01-07 Podcxas tut konc-tizxden slavnijut obitatelis Rosiaf, Ukrainiaf, Serbiaf i inju pravoslavju krainifs Kristrodenie.
2006-01-07 Obitatelis vostok-Turcju groduf Dogubeyazit gde podcxas prosxlju tizxden umirali tri detes usled ptakju grip H5N1 panikijut. Bolsx cxem 20 inju ludis es hospitalizilju usled grip-podobju priznakis..
2006-01-07 Prinaimensx trinades Srilankaju korabnikis bili smertilju usled vzriv bombuf u sever-vostokju Srilankaju port Trincomalee. Din voisko-korab bil potopilju. Sleditelis boiajut zxe Srilanka ogrozijt novju grodnikju voina. Soglosuo so ofisju statistia, podcxas prosxlju mesiac Decembr, Tamilju Tigris smertili 39 ludis.
2006-01-06 Soglosuo so USA-ju okupacju voisko vo Irak vcxera bili vo Irak smertilju bolsx cxem 140 ludis vklucxuo 11 USA-ju voiakis.
2006-01-06 Ofisju cxislo zxertvas vcxeraju kolapsuf ugostilnaf vo Saudju grod Mekka dosagil 76 Hagxju pilgrimnikis.
2006-01-06 Soglosuo so Lancet lecxarju gazet voina vo vostokju Kongo smertijt okol 38 tisicx ludis kazxdju mesiac.
2006-01-06 Usled zaklucxnikju buntis vo Hondurasju zaklucxilna, trinades zaklucxnikis bili zustrelilju.
2006-01-06 Tut utro bil oglosilju vo Turcia uzx triju smert pricxinilju ot ptakju grip. Dnes umiral 11-rocxju mlodica ktor sestra i brat tozx umirali usled ptakju grip H5N1. Vse tri zxertvas es cxlenis odnakju rodzinuf ktor delajt vo vostok-Turcju ptak-ferma.
2006-01-06 Izraelju 77-rocxju perv-ministr Ariel Sxaron ostatijt vo bolez-dom vo status uzbudilju komaf. Perehodju veditel Izraeluf statil pod-premier Ehud Olmert.
2006-01-05 Vo Tarin, glavn-grod Afganzemju provinciaf Uruzgan, podcxas navestenie USA-ju posolnikuf seba-bombnik smertil okol 20 ludis.
2006-01-05 Vo Saudju grod Mekka kolapsil ugostilna smertits duzinas Hagxju pilgrimnikis.
2006-01-05 Dva razlicxju seba-bombnikis smertili okol 120 ludis vo Irakju grodis Karbala i Ramadi.
2006-01-05 Spasitelis vo Indonezia prodolgijut iskanie zxertvas masaju zem-lavinuf ktor slucxil tut sredak vo centrju oblast ostrovuf Java. Sleditelis ocxekajut zxe konc cxislo zxertvas bu perevisxit tri-sto.
2006-01-05 Spasitelis vo jug-Germanju oblast Bavaria oglosili zxe naidili posledju 15-ju zxertva kolapsuf om krisx nad led-arena ktor slucxil om 2-ju Januar tut rocx.
2006-01-05 Prinaimensx dva cxlovekis, brat i sestra, bili diagnozilju inficilju ot ptakju grip H5N1 vo vostokju Turcia. Inficilju 14-rocxju mlodic umiral prosxlju tizxden i jegoi sestra umiral dnes. To es pervju znalju slucx cxlovekju zabolezenief ot ptakju grip vne vostokju Azia.
2006-01-05 Usled smert om 62-rocxju perv-ministr sxeik Maktum, Dubai oglosil 40 denis zxalenief.
2006-01-05 Izraelju perv-ministr Ariel Sxaron bil vcxera hospitalizilju i dnes gvornik bolezdomuf oglosil zxe Sxaron terpil krev-tecxju mozg-udar. Soglosuo so gvornik bolez-domuf, Sxaron es smert-opasuo bolezju.
2006-01-04 Vo sever-Irakju grod Mikdadia, seba-bombnik napadil Sxiitnikju podgrobju procesia smertits prinaimensx 30 zxalitelis. Usled tut i usled inju napadenies dnes bili smertilju vo Irak bolsx cxem 50 cxlovekis.
2006-01-04 Usled uragan vo vostokju Australia, 50 tisicx domos ostatili bez elektrik.
2006-01-04 Tut utro, podcxas navestenie Australiaf, umiral neocxekauo verhju upravnik i perv-ministr Sodinju Arabju Emiratis, 62-rocxju sxeik Maktum.
2006-01-04 Ziavuo, pervju raportis tut utro zxe dvanades sxahtaris prezxili avaria vo vostok-USA-ju vugol-kopalna, vo grod Tallmansville, bili falsxju. Soglosuo so nainovju raportis tolk din sxahtar iz trinades prezxil katastrof.
2006-01-04 Tut utro bil oglosilju zxe Ukrainia i Rosia resxili gaz-kriza i naidili soglosie o novju cen gazuf. Detailis esxte ne es znalju. Poskroz fakt zxe tut kriza bil pricxiniju ot Juwxenkovoi marionetju rezxim, propagandju masaju medialis takak CNN i BBC, probijut zlo-upotrebit tut situacia abi ugvorili Europsoiuz zakupit gaz ot USA-ju dovoznikis.
2006-01-04 Zatopis i bolot-lavinis pricxinilju ot potokju dozxdis na Indonezju ostrov Java prodolgijut. Masaju zem-lavin vo sredju Java dnes smertil prinaimensx dva-sto cxlovekis. Vcxera razlicxju bolot-lavinis vo vostokju Java smertili okol 60 ludis.
2006-01-04 Soglosuo so Rosju gaz-firma Gazprom, Juwxekovoi Ukrainju rezxim prodolgijt kradenie gazuf predopredelilju dla krainis Europsoiuzuf iz gaz-trubvod peresecxitsju Ukrainia.
2006-01-04 Iz trinades sxahtaris ktor bili dva den zapoimalju pod zem vo USA-ju vugol-kopalna vo sxtat Zapadju Virginia dvanades bili naidilju zxiznju. Din sxahtar ne-prezxil tut avaria.
2006-01-03 Bezotvetju bombenie ot USA-ju letidlos severuo ot Bagdad smertil sxes i poranil tri cxlenis din rodzinuf, oglosil gvornik provincju guverief. USA-ju voisko dopuskil zxe prosxlju nocx letidlos tipuf F-14 iz iz USA-ju letidlo-korab bombili tot oblast.
2006-01-03 Avaria spasitelju vrotletuf tipuf Augusta-A109K2 vo sredju Slovakia smertil vse tri cxlenis ekipazxuf: lecxar, pilot i spasitel.
2006-01-03 Zatopis pricxinilju ot potokju dozxdis na Indonezju ostrov Java smertili bolsx cxem 50 i poranili duzinas obitatelis.
2006-01-03 Vcxeraju kolaps krisxuf nad led-arena vo jug-Germanju oblast Bavaria, smertil prinaimensx 11 ludis no spasitelis ocxekajut esxte bolsx zxertvas.
2006-01-03 Usled vcxeraju vzriv gazuf vo vugol-kopalna vo sever-vostokju USA-ju sxtat Zapadju Virginia, trinades sxahtaris es zapoimalju pod poverh zemuf.
2006-01-02 Gazprom oglosil zxe bu poslat kazxdju den 95 milion kub-metris gazuf bolsx vof Europ abi zamenili gaz kradilju iz trubvod ot Juwxenkovoi rezxim. Ukrainju guverie lgajt zxe ne otsifonijt sto kub-metris gazuf kazxdju den.
2006-01-02 Vo jug-Germanju oblast Bavaria, kolapsil krisx led-arenaf smertits prinaimensx tri cxlovekis.
2006-01-02 USA-ju guverie i toi marionetnik Juwxenko tvorijut kriza vo Europ. Perv posred otvergenie vse kompromisju predlozxenies ot Rosju guverie i ot Gazprom o novju cen gazuf. I posle, posred masaju kradenie gazuf predopredelilju dla krainis Europsoiuzuf. Ot mezxunarodju manipulnikis kontrolitju propagandju masaju medialis, takak CNN i BBCnews, podstrekajut tut situacia posred izdanie falsxju i din-storonju raportis obsuditsju polozxenie.
2006-01-02 Cxinaju cxinovnikis oglosili zxe Cxinaju ekonomia rastil okol 9,8 proc podcxas rocx 2005. To es vnov bolsx cxem ekspertnikis ocxekali.
2006-01-02 Posle tocxnju izcxislenie, ekspertnikis Rosju gaz-firmaf Gazprom dnes oglosili zxe tolk podcxas pervju den Ukrainia kradil uzx sto milion kub-metris gazuf cenitsju 25 milion dolaris iz gaz-trubvod peresecxitsju Ukrainia. Tut kradilju gaz Ukrainju guverie kradil ot Slovakia, Polakia i ot inju platitsju krainis Europsoiuzuf. Vcxera Juwxenko lgal zxe Ukrainia ne kradijt gaz iz trubvod, no ekspertnikis dokazili zxe Juwxenko lgal. Do tper Juwxenko dokazil zxe es obmannik, lgar i kradnik podkupilju ot USA-ju tainju sluzxbas. Pocx dolzxbi Rosia subsidijt takai zmea, lgar, kradnik i obmannik? LINK
2006-01-02 Na ostrov Guam slucxil dnes zemtrasenie silaf 5,7 gradusis Rihtersxkalaf.
2006-01-02 Turcju 14-rocxju mlodic ktor lecxaris podozreli zxe imal ptakju grip vcxera umiral. Posle smert lecxaris uziavili zxe ne imal i ne umiral usled ptakju grip.
2006-01-02 Statijt plus i plus ocxviduo zxe Juwxenkovoi rezxim kradijt gaz predznakilju dla Polakia, Slovakia i inju krainis Europsoiuzuf iz trubod peresecxitsju Ukrainia. Odnakvremuo statijt ocxviduo zxe marionetnik Juwxenko i jegoi sxefis vo Vasxington nameruo tvorili tut kriza abi gorsxili otnosenies mezx Rosia i Ukrainia i abi podstrekali proti-Rosju histeria vo Ukrainia i vo nektor krainis Europsoiuzuf. Podcxas tut kriza USA-ju rezxim din-storonuo podporijt svoi marionetnik Juwxenko ktor bil montirilju vo Ukrainia posred oranzxju perevrot organizilju i financilju ot USA-ju tainju sluzxbas posred bolsx cxem sto milion dolaris (USD). LINK
2006-01-02 Nigerju polcia zustrelil prinaimensx 12 ludis ktor kradili neft iz jug-Nigerju neft-trubvod.
2006-01-02 Iranju guverie otvergil plan soglosuo so ktor Iran dolzxbi obogatit uranium dla palivo vnutr Rosia. Iranju naiverhju sovetgrup oglosil zxe takai plan ne es logikju.
2006-01-02 Irakju polcia zustrelil prinaimensx dva protestnikis vo sever-Irakju grod Kirkuk. Zxertvas protestili proti nedostacx om teplivo i palivo.
2006-01-01 Tut rocx om 9-ju Marc 2006 bu slucxit na teritoria Rosiaf, Gruziniaf i Kazahzemuf pervju polnju zatemnenie suncef tut sto-rocxief.
2006-01-01 Prosxlju nocx buntnikis pozxarili vo Francia okol 425 vozis. Buntis slucxili prakticxuo vo vse oblastis Franciaf.
2006-01-01 Soglosuo so Rosju firma Gazprom, Ukrainia kradijt Rosju eksport-gaz iz gaz-trubvod peresecxitsju Ukrainia.
2006-01-01 Vo Srilankaju glavn-grod Kolombo, Srilankaju polcia zaderzxil okol 900 podozrelju cxlenis Tamilju povstanikju orzanizaciaf, Tamilju Tigris.
2006-01-01 Ofisju cxislo zxertvas Jemenju zem-lavinuf ktor slucxil om 29-ju decembr bil vnov visxilju i uzx dosagil 56. Esxte 50 inju ludis es iscxezilju.
2006-01-01 Tut utro nai-velju gaz-produktitel vsetuf, Gazprom, stopil eksportenie gazuf vof Ukrainia ibo Ukrainju guverie, veditju ot prezident Juwxenko, otvergil vse predlozxenies Gazpromuf i Rosju guverief o buvremju cen gazuf. Gvornik Gazpromuf oglosil zxe Juwxenkovoi rezxim iskal konflikt ot start, pravdapodobuo abi visxil svoi nizitsju popularost vo Ukrainia i abi podstrekal proti-Rosju napruzxie. To es podobju takticx ktor podporil jegoi popularost podcxas oranzxju perevrot.
2006-01-01 Zvestia zxelajt vse cxitatelis i navestitelis tut strankaf Scxastju Novju Rocx 2006! Zvestia es izdatju uzx bolsx cxem dva rocxis, ot 9-ju Septembr 2003.

START

Kirilik

START

 
Linkijte so nams!