ZVESTIS ot 2007-01-01 do 2007-12-31

2007-12-31, ponedelek. V jugju Egipt pasazxirju autobus dol-treskil v kanaluf u reka Nil. Okol dvades cxlovekis, vklucxuo sxofer, bili smertilju.

2007-12-28, piatek. Ubilju Pakizemju prezidentju kandidat i bilju perv-ministr, 54-rocxju gospica Benazir Bhutto, bil dnes podgrobilju pri svoi otec v rodzinju mauzolei v jug-Pakizemju provincia Sindh. Onai otec bil tozx Pakizemju perv-ministr i bil tozx ubilju no pred 28 rocxis. Gospica Benazir Bhutto es edinju zxen ktor lib-gda vedil modernju musulmnikju krain.

2007-12-26, sredek. Bilju Pakizemju perv-ministr i prezidentju kandidat, 54-rocxju gospica Benazir Bhutto, bil dnes ubilju ot seba-bombnik v Ravalpindi podcxas pred-izvolbaju siezd.

2007-12-26, sredek. Rosia uspehuo gor-nesil v orbituf tri navig-satelitis Rosju navig-sistemuf GLONASS. Cxislo Rosju navig-satelitis dosagil 18. Tut tri navig-satelitis bili gor-nesilju posred brem-raket tipuf Proton-M ktor bil gor-puskilju iz kozmosdrom Baiknur.

2007-12-26, sredek. Tut den Vset pomnijt ogromju opustosxitsju cunami ktor slucxil pred tri-rocxis v Indju okean i smertil pocxti cxetvert-milion cxlovekis. Dnes v zapadju Indonezia slucxil novju katastrof: bolot-lavinis pod-grobili okol 80 cxlovekis.

2007-12-25, vtorek. 30 metris visxju podvisju most v distancju oblast Nepaluf zavalil usled perebremenie. Podcxas zaval bili na most okol tisicx Hinduistju pilgrimnikis iz ktor pravdapodobuo do dva-sto umirali.

2007-12-25, vtorek. Iz Rosju kozmosdrom Pleseck bil tut den uspehuo gor-puskilju novju tip mezxukontinentju balistju raketuf, RS-24. Raket tocxnuo udaril ucxebju ciel na siem-tisicx kilometris distancju Kamcxatka.

2007-12-24, ponedelek. Tut den slavnijut sever-zapadju Slavianis, takak nektor Cxehis, Slovakis, Polakis, Slovenis i Horvatis Kristrodenie.

2007-12-23, nedelek. Saud-Arabju polcia zaderzxil 28 podozretju cxlenis om Al-Kaida ktor planili teror-akt podcxas tut-rocxju masaju Musulmnikju pilgrimenie, takzvanju Hagx. Tut rocx Hagxuf ucxastili okol dva i pol milion Musulmnikju pilgrimnikis iz celoju vset. Hagx slucxijt kazxd rocx v Musulmnikju sviatju grod Mekka, v Saudju Arabia.

2007-12-23, nedelek. Tut utro bil gor-puskilju iz Rosju kozmos-drom Baikonur, posred brem-raketuf Soiuz-U, brem-korab Progress-M62 ktor bu prinesit na Mezxunarodju Kozmosju Stanciaf okol dva tonas zapasuf vklucxuo svezxju plodis i med.

2007-12-23, nedelek. Italju perv-ministr Romano Prodi priehal tut utro v Afganzemuf dla ofisju navestenie. Posle tut utroju vstretie s Afganzemju prezident Hamid Kazai, Prodi planijt navestit okol dva-tisicx Italju okupacju voiakis ktor es perevazxuo v zapadju oblast Afganzemuf..

2007-12-22, subotek. Bilju Britzemju perv-ministr Tony Blair tut den obratil om Katolikizm. Jegoi zxen i detes uzx bili prede obratilju om Katolikizm.

2007-12-19, sredek. Tut den slucxil pozxar v zapadju cxast 'Belju Domuf' vo Vasxington gde imajt svoi ofis i domo Prezident Busx. Pozxar opustosxil cxast Belju Domuf blizuo ofis pod-prezidentuf Dick Cheney.

2007-12-19, sredek. Posred Marsju orbit-zond nauknikis uziavili na jugju cxast Marsuf nesxto sxto podobijt aktivju ledec.

2007-12-19, sredek. USA-ju gazet 'Time' (vrem) zval Rosju prezident Vladimir Putin cxlovek rocxuf 2007, ibo Putin, podcxas svoi vladenie, zmenil posle-Jelcinvoi haos Rosiaf v prosperost i stabilost.

2007-12-17, ponedelek. Serbju prezidentju kandidatnik i veditel opozicju Serbju Radikalju Polit-partaf, gospic Tomislav Nikolicx, vimagajt postroenie Rosju voina-bazuf v Serbia.

2007-12-16, nedelek. Dnes umiral blizuo zapad-Ukrainju grod Lvov nai-starju cxlovek Vsetuf, 117-rocxju Grigori Nestor, ktor do konc svoi zxiznuf trudil takak pastnik.

2007-12-14, piatek. Rosju guverie ocxekal zxe tut-rocxju inflacia bu okol 8 proc, no soglosuo s nainovju cxislos Rosju inflacia za rocx 2007 bu dosagit dvanades proc. Poskroz visxitsju cenis cxislo obitatelis om Rosia ktor zxiznijut pod uroven bedaf nizil pod cxtirnades proc.

2007-12-14, piatek. Do rocx 2020 Sxveicaria planijt postroenie dva novju Atom-elektrikilnafs, iz ktor kazxd bu imat obiem 1600 megavatis. Uzx tper Sxveicaria imajt nad-plus elektrikuf ktor es eksportitju v krainis Europsoiuzuf.

2007-12-14, piatek. Inflacia v Europsoiuz dosagil sxes-rocxju maksim, ili uroven 3,1 proc za rocx. Inflacia nacxil krutuo visxit ot prosxlju leto gda bil na uroven okol 1,6 proc. Glavnju pricxin inflaciaf es visxenie cenis om razlicxju energias takak edaf i domifs.

2007-12-14, piatek. Rosju pesnatelica, Anna Netrebko, polucxil vcxera vecxer v Nov-Jork nagrad 'Muziknik Rocxuf' ot USA-ju organizacia 'Muzikju Amerik'.

2007-12-14, piatek. V Belarusju glavn-grod Minsk slucxijut peregvoris mezx Rosia i Belarusia ktor ucxastijut Rosju prezident Putin i Belarusju prezident Lukasxenko.

2007-12-14, piatek. Opasju ptakju grip H5N1 infekcil v Indonezia uzx 115 cxlovekis iz ktor uzx 93 umirali. Posledju zxertva ptakju gripuf v Indonezia bil 47-rocxju muzx ktor umiral prosxlju cxtirek v Gxakarta.

2007-12-14, piatek. USA-ju ministr obronaf, Robert Gates, natiskijt cxlenju krainis om NATO abi poslat plus voiakis v Afganzemuf. USA-ju okupacia Afganzemuf imajt plus i plus problemis usled visxitsju proti-borba Afganzemju povstanikis.

2007-12-14, piatek. Vcxera vediteli cxlenju krainifs Europsoiuzuf podpisili v Portugal takzvanju Lisabonju Dogvor ktor dolzxbi zamenit neuspehju Europju konstitucia.

2007-12-09, nedelek. Tut utro nacxil v Republika Srpska, ktor es socxast Bosnia-Hercegoviniaf, prezidentju izvolba. Sleditelis ocxekajut zxe bu-vremju prezident om tut cxast Bosniaf bu statit 76-rocxju Rajko Kuzmanovicx, ktor es podporitju ot vladitsju SNSD-polit-parta.

2007-12-09, nedelek. Vcxera Rosia uspehuo probal mezxu-kontinentju balistju raket tipuf Topol-RS-M12 ktor es sposobju prolomit vse tipis USA-ju proti-raketju obronaf. Tut utro iz Baikonurju kozmosdrom Rosia gorpuskil raket tipuf Proton-M, gor-nesitsju ne-specifikacilju voisko-materia.

2007-12-08, subotek. Nemcju guverie obvazxijt zapretenie Scientologiaf. Scientologia bil izdumalju v rocx 1954 ot USA-ju pisatel nauk-fikciaf, L. Ron Hubbard. Tut-vremuo Scientologia imajt okol des-milion priverzxnikis v celoju Vset. Nai-slavnju priverzxnik Scientologiaf es USA-ju aktor Tom Cruise. Soglosuo s kritiknikis, Scientologia financuo eksploatit svoi priverzxnikis ktor statijut psiho-zavisju.

2007-12-07, piatek. USA-ju kozmos-agentia NASA otrocxil gor-puskenie sxatluf Atlantis prinaimensx do subotek usled defektju mer-aparatis na vonju palivo-cisternis.

2007-12-07, piatek. Usled ocxekatju proglosenie Kosovoju nezavisostuf ot Serbia, NATO planijt visxit cxislo svoi voiakifs v tot Serbju provincia.

2007-12-07, piatek. USA-ju agentia CIA oglosil zxe nisxtovil vse zapisis zudelalju podcxas voprosenie zaklucxnikifs vo Guantanamo. Sleditelis podozrejut zxe tot zapisis bili nisxtovilju ibo bi dokazili zxe zaklucxnikis bili mucxilju i zxe USA sistemuo narusxijt vse mezxunarodju dogvoris. Predvremuo CIA lgal zxe imajt nikai zapisis.

2007-12-04, vtorak. Centrju Izvolbaju Komitet Rosiaf tut den oglosil zxe Putinvoi Edinju Rosia bu polucxit 315, Komunistju Parta 57, Liberal-Demokratju Parta 40 i Spravedlivju Rosia 38 sidkas v Rosju dol-parlament, ili takzvanju Duma. Ucxast dosagil 64 proc izvolitelifs.

2007-12-04, vtorak. 64-rocxju Austrju pisator, gospic Gerd Honsik, bil osudilju dla 18 mesacxis zaklucxenief ibo sumnil holokast. Poki proti-fasxizm es hvalamju, zaklucxenie za izrecxenies ili za sumnenie es proti svobod virazxenief.

2007-12-04, vtorak. Zapadju propagandistis i manipulnikis spuskili porocxju medialju kampan proti Rosia, usled popularost om prezident Putin i usled masaju vigra jegoi polit-partaf, Edinju Rosia. Proti-Rosju guveries i grupis zavistijut sodinost Rosiaf i podpor dla Putinvoi vedenie.

2007-12-04, vtorak. Posle nedavnju bistrju nizenie, tut utro cen neftuf na mezxunarodju birzas vnov visxil. Tut-vremju cen neftuf es okol 89 USD za bocxka.

2007-12-03, ponedelak. Zavistju zagrancju provernikis Rosju parlamentju izvolbaf nespravedlivuo kritikili izvolba ibo Putinvoi polit-parta vigral okol 64 proc glosift i ibo Rosia es sodinju pozad Putin i jegoi guverie. Poki Putin es podporitju ot okol 80 proc obitatelifs, USA-ju prezident Busx imajt podpor tolk 20 proc USA-nikis.

2007-12-03, ponedelak. Tut utro bil veditel Australju Trud-Partaf, Kevin Rudd, vovodilju takak novju premier Australiaf.

2007-12-02, posubotak. U Praga vcxera izkoleal ekspres-poezd Pendolino provozitsju okol 150 pasazxiris. Soglosuo s Cxehju polcia nikto bil poranilju i avaria bil pricxinilju usled sabotazx.

2007-12-02, posubotak. Glavnju Iranju peregvornik, gospic Said Gxalili, tut den vizital Rosia dla peregvoris o Iranju jadroju program.

2007-12-02, posubotak. Mocju sneg-buria v sred-severju cxast om USA kalekal transport i bez-elektrikil des-tisicxis obitatelis. Neskolk cxlovekis bili smertilju.

2007-12-02, posubotak. Soglosuo s Cxinaju premier Wen Tia-Pao, razgvoris mezx Cxina i Japonia o vzaimju ekonomju sotrudie bili uspehju. Vikendju razgvoris slucxili v Cxinaju glavn-grod Peking.

2007-12-02, posubotak. V mezxunarodju konkur krasostuf, takzvanju 'Miss World 2007', ktor slucxil tut rocx na Cxinaju tropikju ostrov Hainan, vigrala 23-rocxju, 182 cm visxju Cxinanica, Ci-Ling-Cxang, iz Peking. Novju korolica bil koronalju ot korolica prosxlju rocxuf, Cxehica Tatiana Kuharova. Okol dva-gigalion pogleditelis na celoju Vset zgledili tut-rocxju konkur.

2007-12-02, posubotak. Tut utro nacxil celo-Rosju dol-parlamentju izvolba, v ktor sleditelis ocxekajut zxe Putinvoi polit-parta, takzvanju Edinju Rosia, bu polucxit masaju vigra.

2007-12-02, posubotak. Tut utro nacxil celo-Rosju dol-parlamentju izvolba, v ktor sleditelis ocxekajut zxe Putinvoi polit-parta, takzvanju Edinju Rosia, bu polucxit masaju vigra.

2007-11-30, piatak. Uzx sxesnades cxlovekis umirali v Uganda usled nai-novju epidemia Ebolaf. Okol 90-proc pacientis inficilju ot Ebola-virus umirajut.

2007-11-30, piatak. Posle vstretie s predstavatelis Europ-soiuzuf Cxina soglosil gor-cenit Cxinaju dengi Juan. Soglosuo s ekspertnikis Juan es okol 20 - 25 proc pod-cenilju.

2007-11-30, piatak. Tut utro Rosju prezident Vladimir Putin podpisil otstupenie Rosiaf ot dogvor o obicxju voiskos v Europ, takzvanju CFE. Putinvoi resxenie bil spuskilju usled USA-ju planis postroit voina-bazis proti-raketju obronaf v Polakia i v Cxehia.

2007-11-30, piatak. Prosxlju nocx dol-treskil Turcju pasazxir-letidlo tipuf MacDonell Douglas 83 nesitsju 49 pasazxiris i siem cxlenis ekipazxuf. Letidlo bin na domo-polet iz Istanbul vof grod Isparta. Soglosuo s Turcju gvornikis vse 56 cxlovekis na palub bili smertilju. Pricxin avariaf esxte ne es jasnju.

2007-11-29, cxtirak. Usled bez-pricxinju spekulacia cen neftuf na mezxunarodju birzas vnov nacxil visxit. Dnesju cen neftuf bil na uroven devdes dolaris za bocxka.

2007-11-29, cxtirak. Avaria v Bulgarju metal-kopalna Gxurkovo smertil prinaimensx tri sxahtaris. V Gxurkovo ekskavajut cxern-olov i cink.

2007-11-29, cxtirak. Piatnades Rosju polit-partas kvalifikili dla pravo predlozxit svoi kandidatis v blizitsju prezidentju izvolba, vklucxuo dva podkupilju perevrotnikju polit-partas: Jabloko i Soiuz Pravju Silafs. Pravdapodobuo, Vladimir Putin bu kandidatit dla dominirju polit-parta Rosju politiaf: Edinju Rosia.

2007-11-29, cxtirak. Takak sleditelis ocxekali, obdva Ukrainju perevrotnikis, Juwxenko i Timosxenko, posle izvolbaju proigra, sodinili svoi grupis v Ukrainju parlament i tvorili takzvanju 'oranzxju koalicia'. Oranzxju perevrot bil financilju i organizilju ot USA-ju tainju sluzxbas ot ktor obdva perevrotnikis polucxili neskolk sto-milion USA-ju dolaris. V nedavnju parlamentju izvolba vigral polit-parta om Viktor Janukovicx, no obdva perevrotnikis spol imajut plus parlamentju sidkas cxem Janukovicxvoi nezavisju polit-parta i mozx tvorit guverie.

2007-11-26, ponedelak. Proti-slaviansk rasist i prezident Administrju Komitetuf Europsoiuzuf, gospic Jose Manuel Barosso, tut den vmesxal vo vnutrju politia Rosiaf ibo, kratuo pred parlamentju izvolba, podporil marionetnikju perevrotnikis i kritikil Rosju guverie.

2007-11-26, ponedelak. Rosju prezident Putin skazal zxe nedavnju resxenie Organizaciaf dla Ekonomju Sotrudie i Razvitie (OECD) ne poslat svoi izvolba-zgleditelis v Rosiaf bil zudelalju usled polit-natisk USA-ju guverief ktor hotijt sumnit Rosju demokratia i popularost Rosju prezidentuf takak jegoi polit-partaf. Odnakvremuo USA-ju tainju sluzxbas financijut i podporijut v masaju medialis svoi marionetnikis takak Kasparov i inju proti-demokratju podkupilju perevrotnikis. Ziavuo, USA ne lubijt zxe Rosia svobodil seba ot Jelcinvoi podkupju marionetnikju band-grup ktor raz-kradil Rosia. USA-ju tainju sluzxbas uzx bolsx cxem sto-rocxis financijut perevrotis i montirijut svoi marionetnikju guveries pocxti vo vse krainis Latin-Amerikuf, i nedavnuo tozx v krainis bilju Soviet-blokuf. Rosia es posledju krain bilju Soviet-blokuf ktor esxte ne imajt marionetnikju guverie financitju i kontrolitju ot USA-ju tainju sluzxbas.

2007-11-24, subotak. Dva razlicxju taifunis dolzxbi udarit tu-den Filipinia i Vietnam. Taifun Hagibis blizijt Vietnam i taifun Mitag blizijt Filipinia.

2007-11-24, subotak. Tut utro v Australia nacxil dol-parlamentju izvolba. Sleditelis ocxekajut zxe 68-rocxju Gxon Howard, ktor bil Australju perv-ministr podcxas dinnades rocxis, bu proigrat. Jegoi glavnju sopernik es 50-rocxju Kevin Rudd.

2007-11-24, subotak. Rosju pod-ministr financiaf, gospic Sergei Storcxak, bil obvinilju za obman i proba prisvoienief 43 milion USD publikju dengif. Storcxak otpirajt vinost i es podporitju ot ministr financiaf Aleksei Kudrin.

2007-11-24, subotak. Dva seba-bombnikis v Pakizemju grod Ravalpindi smertili tut utro prinaimensx 35 cxlovekis.

2007-11-23, piatak. Nemcju nauknikis uziavili zxe pred dinozaur-era na nasx planet zxiznili 2,5 metris velju skorpionis. Tozx paukis, insektis i krabis tot eraf bili plus velju cxem nauknikis do tper verili.

2007-11-23, piatak. Ukrainju guverie veditju ot premier Janukovicx tut den otstupil. Sleditelis ocxekajut zxe polit-partas veditju ot marionetnikis Juwxenko i Timosxenko bu tvorit novju koalicju guverie Ukrainiaf.

2007-11-23, piatak. Tut piatak, den posle vcxeraju Den Blagodarenief nacxil v USA-ju prodalnas takzvanju 'Cxernju Piatak' prodazx.

2007-11-23, piatak. Luksusju turist-korab, Explorer, ktor sudaril s led-gora v Antarktju oblast u Jug-Sxetlandju ostrovis nacxil potopit. Vse 150 cxlovekis na palub bili uspehuo evakuacilju.

2007-11-23, piatak. Usled blizitsju taifun Mitag, Filipinju autoritet evakuacil okol milion obitatelis iz vostokju primorie glavnju Filipinju ostrovuf Luzon. Taifun Mitag imajt vitr bistrostuf 160 km/cxas. Prosxlju rocx tut oblast bil udarilju ot taifun Durian ktor smertil tisicx-dva-sto obitatelis.

2007-11-23, piatak. Pod masaju bolot-lavin ktor slucxil vtorak na breg Cxinaju ogromju Tri-Kanionju Dambaf, tut utro trudnikis naidili podgrobilju autobus v ktor bili 27 mertvju pasazxiris i tri cxlenis ekipazxuf. Bolot lavin bil pricxinilju usled potokju dozxdis.

2007-11-22, cxtirak. Tut den, posledju cxtirak Novembruf, obitatelis USA-f slavnijut Den Blagodarenief. Dla USA-nikis tut sviatak es nai-vazxnju sviatak celoju rocxuf, plus vazxnju cxem Krist-rodenie ili Paska. Normaluo om tut den USA-ju rodzinis vstretijut i om obed edajut pecxilju indik, zem-bulbas i salat.

2007-11-22, cxtirak. Soglosuo s Rosju pod-premier Sergei Ivanov, Rosia bu postroit novju civilju kozmos-drom vo vostok-Rosju Amurju oblast do rocx 2015. Novju kozmos-drom bu imenit Vostocxnij.

2007-11-21, sredak. Rosju prezident Vladimir Putin kritikil zagrancju guveries za financenie proti-Rosju perevrotju marionetju polit-partas v Rosia, takak Jabloko i podobuo. Ne zabujme zxe Juwxenko polucxil neskolk sto-milion USA-dolaris ot USA-ju tainju sluzxbas takak masaju podpor ot zagrancju medialis dla svoi oranzxju perevrot v Ukrainia. Posle perevrot Juwxenko proglosil zxe hotijt vstupit v NATO-f. Podobuo, zagrancju tainju sluzxbas financili perevrotis i montirili svoi marionetnikju guveries pocxti vo vse krainis bilju Soviet-blokuf. V Latin-Amerik USA montirijt marionetnikju guveries uzx bolsx cxem sto rocxis. Tozx Cxileju demokratju prezident Allende bil ubilju ot USA-ju tainju sluzxbas i zamenilju za teror-diktaturnik Pinochet.

2007-11-20, vtorak. Cxehju automobil-zavod Sxkoda bu tut rocx pravdapodobuo dosagit novju rekord. Sleditelis ocxekajut zxe Sxkoda bu tut rocx prodat 630-tisicx vozis.

2007-11-19, ponedelak. Vcxera des-tisicxis obitatelis USA-ju sxtatuf Georgia koncili svoi dva-denju protest proti voina-baz Fort-Bening v ktor USA-ju voisko i tainju sluzxbas trenirijut svoi teroristis, ili teror-voiakis, dla terorizm i mucxenie v krainis Latin-Amerikuf. Teror-voiakis es trenirilju dla perevrotis tipuf 1973 Cxileju perevrot v ktor dolvergili i ubili legitimju prezident Allende i montirili svoi marionetnik i kriminalnik Pinochet.

2007-11-19, ponedelak. Cxislo smertilju zxertvas vcxeraju vzrivuf v Doneckju vugol-kopalna uzx dosagil 69. Okol 30 inju sxahtaris es esxte nenaidilju i pravdapodobuo mertvju.

2007-11-19, ponedelak. Bolivju prezident Evo Morales obvinil USA-ju posolnik v Bolivia, Philip Goldberg, za konspiracju organizenie perevrotuf. USA-ju tainju sluzxbas uzx bolsx cxem sto-rocxis financijut, planijut i organizijut sxtatju perevrotis vo vse krainis Latin-Amerikuf. Podcxas posledju des-rocxies USA-ju tainju sluzxbas organizijut takai perevrotis tozx v krainis bilju Soviet-blokuf. Pervju USA-ju marionetnik bil Boris Jelcin, no tper USA imajut svoi marionetju politnikis pocxti vo vse vostok-Europju i sred-Azju krainis..

2007-11-19, ponedelak. Poskroz masaju evakuacia cxislo smertilju zxertvas mega-ciklonuf Sidr uzx perevisxil tri-tisicx i prodolgijt  visxit. Bangladesxju guverie proglosil Sidr takak narodju katastrof.

2007-11-18, posubotak. Vzriv minaf pod voiskoju kamion v Kolombia smertil prinaimensx sxes voiakis. Mina bil kladilju ot povstanikju grup FARC, ktor uzx 41 rocxis borbajt proti Kolombju guverie.

2007-11-18, posubotak. Tut-utroju vzriv metan-gazuf vo vugol-kopalna Zasiadko v Doneckju oblast Ukrainiaf smertil esxte ne znalju cxislo sxahtarifs. Cxtirnades telos uzx bili naidilju.

2007-11-18, posubotak. Ziavijt zxe vo vcxeraju parlamentju izvolba v Kosovo vigral proti-Serbju terorist Hasxim Thacxi, ktor planijt proglosit nezavisost ot Serbia om 10-ju Decembr. Bolsxost etnikju Serbis ne ucxastili izvolbaf.

2007-11-18, posubotak. Bangladesxju autoritet oglosil zxe ofisju cxislo zxertvas ciklonuf Sidr ktor pred neskolk den udaril jugju Bangladesx, uzx perevisxil dva-tisicx smertilju obitatelifs. Vitr ciklonuf Sidr dosagil bistrost 250 km/cxas. Ciklon Sidr opustosxil tri primorju grodis, obezdomovil tisicxis obitatelis i nisxtovil urozxa. Bolsx cxem tri-milion obitatelis bili evakuacilju. Zatopis kombinilju s bistrju vitr usxterbili neskolk klucxju elektrikilnas v glavn-grod Dakka.

2007-11-18, posubotak. Iz Rosju kozmosdrom Baikonur v Kazahzem, prosxlju nocx brem-raket tipuf Proton-M s pomoc-raketis Briz-M gor-nesil v zem-stabilju orbituf Europju komunikacju satelit Sirius-4.

2007-11-17, subotak. Tolk tri den posle mocju 7,7 zemtrasenie, severju Cxile bil vnov udarilju, tper ot zemtrasenie silaf 6,0 gradusis Rihtersxkalaf.

2007-11-17, subotak. Bilju Cxehju premier i veditel opozicju Social-Demokratju polit-partaf, gospic Jiri Paroubek, tut den svadil so svoi Slovakju lubovnica, Petra Kovacxova. Svadba slucxil v zapad-Cxehju grod Marianske Lazne (Marianju Kurort).

2007-11-17, subotak. Novju Polakju ministr obronaf, gospic Bogdan Klih, oglosil zxe podcxas sledju rocx Polakia bu iztiagat vse svoi 900 voiakis iz Irak.

2007-11-17, subotak. Dvanades-tonaju sxes-metrju kit-riba namielil seba v Brazilia na breg Amazonuf okol 1600 km ot Atlantju okeanuf. Obitatelis probili tof volnit i tiskit vo vodaf.

2007-11-16, piatak. Neobicxju ranju sneg-buria ktor vcxera i dnes udaril sredju Europ pricxinil provoz-problemis v Cxehia, Polakia, Slovakia, Madaria i Austria. Mnogju sxoferis ne bili predgotovju i ehali s vozis bez zimaju gumis.

2007-11-16, piatak. Rosia oglosil zxe jadroju palivo dla novju Iranju jadroju elektrikilna v Busxahr es uzx virobilju, zapecxatilju i gotovju dla provoz v Iranuf.

2007-11-16, piatak. Bangladesxju autoritet oglosil zxe mega-ciklon Sidr smertil uzx bolsx cxem tisicx obitatelis. Soglosuo so sleditelis cxislo zxertvas mozx esxte visxit.

2007-11-16, piatak. Soglosuo s USA-ju parlamentju komisia, Cxinaju sxpionenie es nai-vazxnju grozba USA-ju bezopasostuf.

2007-11-16, piatak. Vzriv bombuf na popularju rinok pred kafelna vo vostokju cxast Moskvaf poranil din zxen.

2007-11-16, piatak. Cxlenis Rosju katastrof-religiaf ocxekajuts konc Vsetuf zabarikadili seba v pecxer v Penza-oblast. Veditel kultuf, 43-rocxju Piotr Kuznecov, bil zaderzxilju i podvergilju om psihiatrju zgledenie. 29 cxlenis kultuf, vklucxuo cxtir detes, es zabarikadilju i grozijut seba-smertenie esli autoritet upotrebijt silaf. Nai-mlodju dete imajt tolk 18 mesacxis i temperatur vnutr pecxer dosagijt tolk dvanades gradusis. Kultnikis ocxekajut konc Vsetuf v Mai 2008.

2007-11-16, piatak. Uzx prinaimensx piatdes cxlovekis bili smertilju usled ciklon Sidr ktor udaril jugju Bangladesx. Autoritet ocxekajt zxe cxislo zxertvas bu esxte visxit. Ciklon Sidr es krug-buria kategoriaf cxtir cxoi vitr dosagil bistrost 240 km/cxas. V rocx 1970 ciklon smertil pol-milion cxlovekis v Bangladesx.

2007-11-15, cxitrak. Francju raket Ariane-5 tut utro uspehuo startil iz Francju kozmosdrom v Giana gor nesits dva satelitis vazxitsju 4,6 i 4,1 tonas. Din Britzemju sxpion-satelit i din komunikacju satelit.

2007-11-15, cxitrak. V Tagxikju glavn-grod Dusxanbe vzrivil tut utro pred prezidentju palac bomb smertits strazxnik. Solgosuo s Tagxikzemju prokuraturnik vzriv tut bombuf bil teror-akt pravdapodobuo ucxinilju ot musulmnikju ekstremnikis. Tut utro nacxijt v Dusxanbe mezxunarodju konferencia.

2007-11-15, cxitrak. Prosxlju nocx Rosia iztiagal svoi posledju voiakis iz Gruzinia i perepodal svoi voina-baz om Saakasxvilivoi rezxim. Poki Rosia iztiagal svoi voiskos iz pocxti vse zagranc-bazis, USA imajt do tper voina-bazis v Japonia, Germania, Italia, Korea, Taivan i planijt novju voina-bazis v Polakia, Cxehia, Gruzinia, Kosovo i v inju krainis. Soglosuo s nektor sleditelis USA esxte nigda dobrovoluo ne iztiagal svoi voiakis ili svoi voina-bazis iz lib-ktor krain. Abi USA-ju voiakis ili voisko opuskili lib-ktor zanatju krain oni dolzx but izgonilju ibo dobrovoluo oni ne otehajut.

2007-11-14, sredak. Nizitsju bez-trudost v Europsoiuz dosagil uroven 7,1 proc.

2007-11-14, sredak. Mocju zemtrasenie silaf 7,7 gradusis Rihtersxkalaf udaril severju redkuo obitatju oblast om Cxile. Cxislo zxertvas ili gradus usxterbuf esxte ne es znalju.

2007-11-14, sredak. Soglosuo s Britzemju gazet 'The Observer' nauknikju grup v USA-ju sxtat Oregon uspehil klonit mavpaju embrionis i produktit osnovju bio-kletis. Tut procedur bu umozxit produktenie cxlovekju osnovju bio-kletifs dla tvorenie cxlovekju organis sposobju dla implantenie. Nai-bolsx potrebju es tvorenie cxlovekju pankreasifs dla diabetnikis.

2007-11-14, sredak. Na Polakju granc Belarusju pograncnikis zaderzxili piat radioaktivju kamionis iz Italia. Pricxin radioaktivostuf esxte ne es jasnju. Sleditelis podozrejut zxe zapad-Europju kriminalnikis vmesxajut radioaktivju i toksinju otpad v ciglinifs, barvivo i inju budov-materias i eksportijut onif vo vostokju Europuf. Takai tainju eksportenie toksinifs i inju otpaduf cenijt mensx cxem anulenie. Pred neskolk rocxis Niderlandju kriminalnikis vmesxali toksinis v kurkju kormivof i eksportili toksinju kurkis i kormivo v celoju Vsetuf.

2007-11-13, vtorak. Arhitektnik Vitalij Kaloev, iz jug-Rosju grod Vladikavkaz, ktor pred piat rocxis ubil vo Sxveicaria vozduh-kontrolnik otvetju za sred-vozduhju sotreskenie dva letidlofs bil dnes puskilju iz Sxveicarju zaklucxilna. Usled kontrolnikvoi kriminalju bez-ostrozxost umirali siemdes cxlovekis, vklucxuo Kaloevvoi celoju rodzin. Kaloev bil privitalju v Rosia takak gero.

2007-11-13, vtorak. Rosju mega-firma Gazprom oglosil visxenie cenuf za gaz dla Europju krainis v sledju rocx 2008. Tut rocx Europju krainis platili 260 USD za tisicx kub-metris gazuf. Sleditelis ocxekajut zxe sledju rocx cen gazuf bu okol tri-sto USD za tisicx kub-metris.

2007-11-12, ponedelak. Uzx prinamensx piat korabis potopili v oblast Cxernju i Azovju mories usled strogju buria. Soglosuo so zvest-agentia AP uzx potopili 10 korabis i 40 bili evakuacilju. Tut utro pogod i vitr v tot oblast vnov gorsxil. Podcxas vcxeraju buria vitr dosagil bistrost 110 km/cxas i volnas visxost 8 metris.

2007-11-12, ponedelak. Tu-den v Kreml vstretili Rosju prezident Vladimir Putin i Indju perv-ministr Manmohan Singh. Posle vstretie s Manmohan Singh, Rosju premier Zubkov proglosil zxe Rosia bu ucxastit razvitief novju specialju ekonomju zonaf v Indju sxtat Orissa i bu postroit spolju fabrik dla virob titanju produktifs.

2007-11-11, posubotak. Soglosuo s pervju rezultis v dnesju prezidentju izvolba v Slovenia vigral left-kriloju gospic Danilo Turk, ktor polucxil okol 70 proc glosifs. Jegoi sopernik, bilju perv-ministr, gospic Lojze Peterle, polucxil tolk okol 30 proc glosifs. Gospic Peterle bil podporitju ot vladitsju sred-pravju koalicia.

2007-11-11, posubotak.  V Kercxju prohod, mezx Azovju i Cxernju morie, usled strogju buria Rosju tanker-korab nesitsju toplivo razlomil. Vse trinades cxlenis ekipazxuf bili spasilju.

2007-11-11, posubotak.  V Kercxju prohod, mezx Azovju i Cxernju morie, usled strogju buria Rosju tanker-korab nesitsju toplivo s trinades-cxlenju ekipazx razlomil.

2007-11-11, posubotak. Naglju holodenie i pridenie Zimaf smertil prosxlju nocx v Rumania prinaimensx tri bezdomonikis.

2007-11-10, subotak. V centr Cxehju glavn-groduf Praga slucxili sudaris mezx nov-nacistis i anarhistis. Nov-nacistis hotili slavnit 69-ju kazxdrocxie Kristalju Nocxuf i lev-radikalnikis priehali abi tot slavnenie razrusxili. Cxehju polcia zaderzxil okol tri-sto buntnikis.

2007-11-09, piatak. Sxkotju velgrod Glasgov bil izberilju dla organizenie Igras Britzemju Sodrugief v rocx 2014. Igras Britzemju Sodrugief es podobju Olimpiad, no rezervilju tolk dla sportnikis iz krainis bilju Britzemju Sodrugief. Uzx neskolk rocxis Slavianis tozx stremlijut organizit takzvanju Slavianstvo Igras, dla Slaviansk gvoritsju krainis i sportnikis.

2007-11-09, piatak. Venezuelju prezident, Hugo Chavez, bil optimistju posle peregvoris s veditel Kolombju povstanikis i s Kolombju senatnica. Chavez stremlijt posredit puskenie okol 50 zalozxnikis derzxitju ot Kolombju povstanikis.

2007-11-09, piatak. Podcxas peregvoris prosxlju siemdenuf Gazprom i Ukrainia esxte ne dogvorili o cen gazuf dla rocx 2008. Peregvoris bu prodolgit.

2007-11-09, piatak. Brazilju sxtatju neft-firma, Petrobras, oglosil uziavenie masaju pod-morju neft-polef ktor soderzxijt okol 8 gigalion barelis om lehkju neftuf.

2007-11-09, piatak. Vcxera Benazir Bhutto i onai polit-parta oglosili masaju rale proti Musxaraf i proti jegoi cxrez-obicxju status. Tut utro, kratuo pred start Bhuttovoi ralef, onai domo bil oblezxilju ot polcia i Benazir Bhutto bil faktuo zaklucxilju vo svoi domo. Tisicxis onai priverzxnikis bili tozx zaderzxilju.

2007-11-08, cxtirak. Gruzinju diktaturnik Saakasxvili dnes oglosil zxe prezidentju izvolba bu slucxit om 5-ju Januar 2008. Takak otvet za Saakasxvilivoi obvinenies zxe Rosju tainju sluzxbas podporili demonstracia proti jegoi rezxim, Rosia tut den izgonil tri Gruzinju diplomatnikis.

2007-11-08, cxtirak. USA-ju voisko-vrotlet tipuf H-60  Black-Hawk (cxernju jastreb) avaril v severju Italia. Na palub vrotletuf bili dinnades USA-ju voiakis, piat bili smertilju, sxes poranilju. Tut tip vrotletuf es osnovju vrotlet USA-ju voiskof.

2007-11-08, cxtirak. Novju most, podcxas postroenie, zavalil v Dubaiju pristan. Siem trudnikis bili smertilju i piatnades poranilju. Poranilju trudnikis bili provozilju v Dubaiju Rasxidvoi bolez-domuf.

2007-11-08, cxtirak. Gruzinju perevrotnik Saakasxvili, cxoi 'Rozaju Revolucia' bil organizilju i financilju ot USA-ju tainju sluzxbas, obvinil Rosju tainju sluzxbas za organizenie protestifs proti jegoi rezxim. Jegoi polcia nasiluo razgonil protestnikis i zaderzxil neskolk veditelis. Protestnikis jeg obvinili za podkupost. Prosxlju mesacx polcia zaderzxil bilju ministr Irakli Okruasxvili posle on obnazxil zxe Saakasxvili planijt ubit popredju biznesnik. Prosxlju nocx, strah-polnju diktaturnik Saakasxvili, proglosil v celoju Gruzia cxrez-obicxju status dla piatnades den.

2007-11-07, sredak. Posle piatnades-denju mision, USA-ju kozmosju sxatl 'Discovery', so svoi siem-cxlenju ekipazx, tut den uspehuo pristanil na Kennedyvoi kozmos-drom v jug-vostokju USA-ju sxat Florida.

2007-11-07, sredak. Sxalju i smesxalju 18-rocxju pistolnik, Pekka Eric Aluvinen, zustrelil prinaimensx 8 cxlovekis v sxkol v tihju Finzemju grod Tuusula, ktor es okol 50 kilometris severuo ot glavn-grod Helsinki. Soglosuo s pistolknikvoi internet-video jegoi sxalju cxin bil socxast jegoi osobju voinaf proti "slab-mislju tolpas". Soglosuo s polcia mlodju pistolnik bil primanilju i smesxalju ot Nacizm.

2007-11-07, sredak. V Rosia i v nektor inju krainis bilju Soviet-soiuzuf obitatelis dnes pomnili 90-rocxis ot Velju Oktobrju Revolucia ktor slucxil tut den v rocx 1917.

2007-11-07, sredak. Rasistju proti-slaviansk Haagju tribunal tut utro nacxil sudit veditel Serbju Radikalju Polit-Partaf, gospic Vojislav Sxesxel. Haagju tribunal soderzxijt tolk ne-slaviansk suditelis ktor sudijut Slavianis i ktor obsudijut vnutr-Slaviansk problemis. Tut vnutr-slaviansk problemis, proizhoditsju iz razdelenie Jug-Slaviaf, dolzxbi resxitju tolk ot Slaviansk suditelis i ne ot proti-Slaviansk rasistju sudis i suditelis takak Haagju tribunal. Razdelenie Jug-Slaviaf bil startilju ot zagrancju sxpion-agentias ktor oruzxili i trenirili teroristis na vse storonis konfliktuf. Posle tot agentnikis startili konflikt, grodnikju voina bil ne-stopimju. Pervju nagrad za razdelenie Jug-Slaviaf bil tvorenie neskolk malju i slabju sxtatifs ktor ne mozx obronat seba proti USA-ju agresia i manipulenie. Dvaju nagrad za nisxtovenie Jug-Slaviaf bil otdelenie om Kosovo, oblast kontrolitju ot proti-Slaviansk Albannikis, gde USA planijt postroit svoi voina-baz i proti-Rosju raket-baz.

2007-11-07, sredak. Gruzinju opozicnikis startili novju protest proti Saakasxvilivoi rezxim pred budov parlamentuf v Tbilisi. Neskolk opozicnikis bili zaderzxilju.

2007-11-07, sredak. Vcxera nacxil ofisju vizita Francju prezidentuf Sarkozy v USA. Vcxera Sarkozy navestil Belju Dom i vstertil Gxorgx Busx. Sarkozy skazal zxe hotijt dolg-vremuo pobedit serce Amerikuf.

2007-11-06, vtorak. Seba-bombnik ktor napadil grup Afganzemju parlamentnikifs v sever-Afganzemju grod Baglan  smertil prinaimensx 50 i poranil bolsx cxem sto cxlovekis, vklucxuo detes.

2007-11-06, vtorak. Cen neftuf v mezxunarodju birzas tu-den dosagil novju rekordju uroven okol 97 dolaris za bocxka.

2007-11-06, vtorak. Prirodju katastrofis v jug-Meksikju sxtatis Tabasko i Cxiapas prodolgijut. Usled zatopis vo sxtat Tabasko es esxte zapoimalju prinaimensx 20-tisicx obitatelis i okol pol-milion obitatelis bili obezdomovilju. Tut utro bolot-lavin v sosedju sxtat Cxiapas opustosxil mal-grod s tri-sto obitatelis. Cxislo zxertvas esxte ne es znalju no celoju malgrod iscxezil. Ogromju bolot-lavin dol-padal v rekaf sposobil cunami-podobju ogromju volna ktor otplovil celoju malgrod.

2007-11-06, vtorak. Dnes vstretijut vo Vatikan, glovnik naivelju kristnikju cerkovuf, katolikju Papezx Benedikt XVI i opekatel nai-sviatju mestos Islamuf, Saudju Krol Abdullah.

2007-11-06, vtorak. Tut utro bil v Moskva otkrilju dvaju Cxina-Rosju ekonomju forum.

2007-11-06, vtorak. Pakizemju diktaturnik Pervez Musxaraf upotrebijt cxrez-obicxju status ne takak skazal, tot es dla presledenie teroristis, no dla utiskenie i zaklucxenie politju protinikis, zxurnalistis, suditelis i advokatis. Abi otgonili sviditelis Musxarafvoi polcia upotrebijt slez-gaz.

2007-11-06, vtorak. Usled nedavnju avaria USA-ju voina-letidlof F-15 ot firma Boeing, vse letidlos tut tipuf bili prizemilju, vklucxuo letidlos upotrebitju v Afganzem. USA imajt flot 676 voina-letidlofs F-15.

2007-11-06, vtorak. Prosxlju siemden, usled masaju celo-Europju presledenie pedofilnikis, ktor napomnil sred-vekju presledenie cxaronicas, bili zaderzxilju uzx 92 cxlovekis. Soglosuo s nektor ekspertnikis, bolsxost pedofilnikifs es ne-nasilju psiho-boleznikis i dolzxbi lecxitju vmest zaklucxilju. Kritiknikis gvorijut zxe Europju polcia nadmeruo presledijt ne-nasilju pedofilnikis poki nedostacxuo presledijt nasilju ubitelis i podobju kriminalnikis.

2007-11-05, ponedelak. Podkorilju Polakju perv-ministr, Jaroslav Kacxinski, dvaoicxa om prezident Leh Kacxinski, ofisuo otstupil iz svoi funkcia.

2007-11-04, posubotak. Tropik-buria Noel, ktor prosxlju siemden opustosxil Karibia i smertil bolsx cxem 120 cxlovekis, tper udaril sever-vostokju USA i vostok-Kadadju provincia Nov-Sxkotia. Tper Noel imajt vitr silaf okol 115 km/cxas. Vo sxtat Masacxusets okol 25-tisicx domis ostatili bez elektrik. Noel es cxtirnadesju imenilju buria tut-rocxju hurikanju sezonuf.

2007-11-04, posubotak. Tut den Rosia uzx triju raz slavnijt Den Narodju Edinostuf. Tut narodju sviatak bil proglosilju pred tri rocxis takak pamiat om svobodenie Moskvaf v rocx 1612 ot Polakju vtorgatelis.

2007-11-03, subotak. Pred piatdes rocxis om 3-ju Novembr 1957, Soviet-soiuz gor-puskil v krug-zemlaju orbituf pervju sputnek nesitsju zver. Pervju zverju kozmosnaut Vsetuf bil pes Laika, ktor, zxaluo, umiral uzx posle neskolk cxasis usled goracxost pricxinilju ot defektju holodenie sputnekuf.

2007-11-03, subotak. Usled visxitsju nasilie i terorizm Pakizemju prezident Musxaraf dnes nanudil cxrez-obicxju status v celoju krain.

2007-11-03, subotak. Des tisicxis protestnikis taborili prosxlju nocx pred Gruzinju dom parlamentuf i uzx dvaju den prodolgijut protestis proti Saakasxvilivoi rezxim i vimagajut jegoi otstupenie. Poskroz masaju protestis, ot USA tainju sluzxbas podkupilju i podporitju marionentik Saakasxvili, ignorijt viprosbas protestnikifs.

2007-11-03, subotak. NASA-ju kozmosnaut Scott Parazynski tut den zudelal kozmos-prohodka podcxas ktor uspehuo ispravil razrvalju 35 metris dolgju sunce-panelju krilo Mezxunarodju Kozmosju Stanciaf.

2007-11-02, piatak. V Europsoiuz nacxil celo-Europju presledenie pedofilnikis. Tut masaju presledenie napomnijt sred-vekju presledenie cxaronicas. Kritiknikis voprosijut pocx vmest presledenie ne-nasilju pedofilnikis ne presledijt polcia plus intensivuo nasilju ubitelis ili nark-prodatelis. Soglosuo s ekspertnikis pedofilnikis es psiho-bolezju i dolzxbi lecxitju vmest obhoditju takak ubitelis.

2007-11-02, piatak. V dva kontaineris iz Kolombia ukrilju v Meksikju port Manzanillo Meksikju polcia naidil rekordju 23-tonas kokainuf.

2007-11-02, piatak. Proslavju tenisnica, Martina Hingis, vcxera oglosil zxe bu koncit svoi profesju tenisju kariera usled nedavnju podozrenie zxe ona upotrebil kokain. Martina bil rodilju vo vostok-Slovakju grod Kosxice no konkuril pod Sxveicarju flag. Obdva Martinavoi biologju roditelis es Slavianis.

2007-11-02, piatak. Vcxera umiral vo vek 92 rocxis, Paul Tibbets, pilot i nacxalnik letidlof Enola Gay, ktor dol-kidal pervju atom-bomb na Japonju grod Hirosxima. Enola Gay bil bomb-letidlo tipuf B-29 ktor bil imenilju posle mama om Paul Tibbets. Tot bomb-letidlo om 6-ju August 1945 dol-kidal na Hirosxima atom-bomb ktor neposreduo smertil okol sto-tisicx obitatelis i smertuo poranil des-tisicxis ktor pozdue umirali usled palenie i radiacia.

2007-11-02, piatak. Veditelis 10 Gruzinju opozicju polit-partas i organizacias planijut tut den vstretie i protest v glavn-grod Tbilisi u ubodv parlamentuf. Veditelis ocxekajut do sto-tisicx demonstritelis proti Saakasxvilivoi teror-rezxim. Saakasxvilivoi perevrot, pred neskolk rocxis, bil financilju i organizilju ot USA-ju tainju sluzxbas i sleditelis obdumajut jeg takak USA-ju marionetnik. Protestis bili spuskilju usled zaderzxenie i izgonenie veditsju opozicnikuf, gospic Okruasxvili.

2007-11-02, piatak. Posle opustosxenie Karibiaf i smertenie bolsx cxem sto cxlovekis tropik-buria Noel siljuvil i statil hurikan pervju kategoriaf ktor imajt vitr 120 km/cxas. Nauknikis ocxekajut zxe Noel bu putovat u vostokju primorie sever-Amerikuf v napramenie Kanadju provinciaf Nov-Sxkotia.

2007-11-01, cxtirak. Sto-tisicxis Rumanju immigritelis ktor zatopili Italia posle vstup Rumaniaf v Europsoiuzuf pricxinijut bolsx i bolsx problemis. Usled nedavnju znasilie i ubitie Italju zxenuf v Rim ot Rumanju imigritel, Italju autoritet obvazxijt izgonenie Rumannikis iz Italia.

2007-11-01, cxtirak. Des-tisicxis obitatelis ubegili iz jug-vostokju Meksikju sxtat Tabasko, ktor udarili masaju zatopis. Usled potokju dozxd ktor nacxil prosxlju vikend rekas peretecxili svoi bregis.

2007-11-01, cxtirak. Iz Rosju kozmosdrom Pleseck bil tut den uspehuo gor-puskilju v krug-zemlaju orbituf Nemcju sxpion-satelit SAR-Lupe.

2007-11-01, cxtirak. Prosxlju nocx v nektor krainis bil slavnitju Halovin i tut den, den posle Halovinju nocx, v mnogju krainis slavnijut takzvanju Den Vse Sviatnikifs. Iz Slaviansk krainis imame nikai raportis o vazxnju nesxtasties usled sxalost Halovinju nocxuf.

2007-11-01, cxtirak. Podcxas prosxlju dva den zatopis smertili prinaimensx trinades cxlovekis v sredju Vietnam. Zatopis bili pricxinilju ot potokju dozxdis.

2007-11-01, cxtirak. Seba-bombnik ktor vzrivil autobus provozitsju sluzxnikis vozduh-voiskof vo vostok-Pakizemju provincia Pangxab smertil prinaimensx 8 i poranil duzinas cxlovekis.

2007-11-01, cxtirak. Sxef Iranju Revolucju Gvardiafs, generalnik Mohammad al-Gxifari, proglosil zxe esli USA bu napadit Iran zxe bu zapoimalju v plus glubinju boloto cxem v Irak.

2007-10-31, sredak. Tropikju buria Noel smertil v Karibia uzx bolsx cxem 50 cxlovekis.  V Dominikaju Republik bili uzx raportilju trides cxlovekis i v sosedju Haiti dvades. Obdva Dominikaju Republik i Haiti es na Karibju ostrov Hispaniola.

2007-10-31, sredak. V Rosju grod Toliatti, ktor es okol tisicx kilometris jug-zapaduo ot Moskva tut utro vzrivil bomb vnutr perepolnju pasazxir-autobus. Prinaimensx 8 cxlovekis bili smertilju i okol 40 bili poranilju. Grod Toliatti es centr Rosju automobilju promisluf.

2007-10-31, sredak. Tut utro mocju zemtrasenie silaf 7,5 gradusis Rihtersxkalaf udaril v oblast Tih-okeanuf severuo ot Mariana ostrovis. Epicentr bil pod Tih-okean v glubin okol 220 km. Nikai cunami bil raportilju.

2007-10-31, sredak. Vzriv gaz-trubvoduf i sledju pozxar vo Francju grod Bondy ktor es severuo ot Parizx smertil prinaimensx din i poranil neskolk duzinas cxlovekis. Trubvod bil usxterbilju ot trudnikis posred ekskavator. Pozxar opustosxil tozx din kvartir-dom i restoran.

2007-10-30, vtorak. Seba-bombnik ktor vzrivil seba okol dva km ot Musxarafvoi glavn-ofis v Pakizemju grod Rawalpindi smertil prinaimensx siem cxlovekis.

2007-10-30, vtorak. Serbju polcia tut den podcxas cxtir cxasis voprosil Darko Mladicx, sin om generalnik Ratko Mladicx. Proti-Slaviansk Haagju tribunal obvinil Ratko Mladicx za genocid i za voina-zlocxinis. Haagju sud es dominiritju i kontrolitju ot ne-Slavianis i ot proti-Slaviansk rasistis.

2007-10-30, vtorak. Dva kozmosnautis sxatluf Discovery, Scott Parazynski i Daniel Wheelock, startili klucxju uzx triju kozmos-prohodka dla montirenie masaju 17,5 tonaju nesiteluf sunce-panelifs.

2007-10-30, vtorak. Soglosuo s ekspertnikis Mosulju damba, naivelju damba Irakuf, es v katastrofju polozxenie i grozijt toi neposredju kolaps ktor mozxbi smertit sto-tisicxis obitatelifs Irakju vel-groduf Mosul. Mosul es pod damba i imajt 1,7 milion obitatelis.

2007-10-30, vtorak. Prinaimensx dva-des cxlovekis bili smertilju v Karibia usled potopis pricxinilju ot potokju dozxis tropikju buriaf Noel. Bolsxost zxertvas bili v glavn-grod Dominikaju Republikuf, Santo-Domingo. Cxislo zxertvas esxte mozx visxit ibo okol 20 inju cxlovekis es esxte ne-naidilju. Buria Noel blizijt sever-zapadju Bahama.

2007-10-30, vtorak. Takzvanju sto-dolarju-komputor ktor bil razvilju dla bedaju upotrebitelis uzx cenijt dva-sto dolaris. Popri inju pricxinis cen produktenief tut komputoruf visxil tozx usled nizitsju cen USA-ju dolaruf. Tut komputor bil razvilju ot firma Media-Lab i do tper imajt zakazis tolk ot Uruguai, Peru i Mongolia. Ne zname pocx do tper nikai Slaviansk krain zakazil tut komputor. Li Slavianis ne potrebijut bez-dragju komputoris dla internet?

2007-10-29, ponedelak. Vo vcxeraju Argentinju prezidentju izvolba vigral gospica Cristina Fernandez de Kirchner i bu statit pervju zxenju izvolilju prezident Argentiniaf.

2007-10-28, posubotak. Soglosuo s polit-ekspertnikis nedavnju sankcias Busxvoi rezximuf proti Iran signalijut neposredju napadenie Iranuf ot Izraelju i USA-ju voiskos. Takai voina mozxbi visxit cen neftuf nad sto dolaris za bocxka.

2007-10-28, posubotak. Vcxera bili v Ukrainia u Kiev vnov pod-grobilju okol dva-tisicx zxertvas Stalinvoi rezximuf. Telos bili peremestilju iz tainju masaju grob iz period mezx rocxis 1936 i 1941 v novju grobuf u Kiev.

2007-10-28, posubotak. USA-ju politju dviganie, takzvanju koalicia Sodinju dla Mier i Deianie, vcxera organizil v duzina USA-ju vel-grodis protestis proti Irakju voina. Protestifs ucxastili ot des-tisicxis do sto-tisicxis demonstritelis.

2007-10-28, posubotak. Soglosuo s gvornikis  USA-ju okupacju voiskof v Afganzem, vcxera bili smertilju okol 80 Afganzemju povstanikis u jug Afganzemju grod Musa Qala, v provincia Helmand. Cxislo civilnikju zxertvas ne bil oglosilju. Okupacia Afganzemuf es plus i plus slozxju i NATO stoianuo vizvajt cxlenju krainis abi poslat plus voiakis v krainuf. Provincia Helmand es nai-velju produktitel Vsetuf om mak i opium.

2007-10-28, posubotak. Tut den slucxijt v Argentinia prezidentju izvolba. Nai-velju sxans vigraf imajt zxen bilju popularju prezidentuf Nestor Kirchner, gospica Cristina Fernandez de Kirchner. Nestor Kirchner, ktor bil prezident podcxas prosxlju cxtir rocxis, soglosuo s Argentinju zakonis uzx ne mozx konkurit. Argentinia imajt okol 27 milion glositelis i glosenie es obviazju.

2007-10-28, posubotak. Tut utro v Rosia v Europsoiuz i v neskolk inju krainis slucxijt zmen vremuf. Tut utro tot krainis zmenijut leto-vrem om zima-vrem, to es povrotijut cxas-meris din cxas vpred.

2007-10-27, subotak. Britzemju medialis tut den obnazxili zxe nedavnuo smertilju bilju agentnik Rosiaf, Litvinenko, bil platitju sluzxnik Britzemju razvedkaf, mi6.

2007-10-27, subotak. Des kozmosnautis ktor es tper na Mezxunarodju Kozmosju Stancia tut den pisxnuo inaugurili novju modul om MKS, takzvanju 'Harmonia' ktor dnes soverhili montirit k MKS. Harmonia es velju takak autobus i bu sluzxit takak novju obita-modul Mezxunarodju Kozmosju Stanciaf.

2007-10-26, piatak. Cen neftuf v USA-ju birzas uzx perevisxil 92 dolaris za bocxka. Pricxin visxitsju cenuf es politju napruzxie v oblast Turciaf, Irakuf i Iranuf takak nizitsju cenost USA-ju dolaruf.

2007-10-26, piatak. Podcxas verh-vstretie Rosia-Europsoiuz v Portugal Vladimir Putin proglosil zxe USA-ju planis dla postroenie voina-bazifs v Polakia i Cxehia es opasju takak Kubaju kriza v rocx 1962. Poskroz Rosju protestis Busxvoi rezxim utverdijt om postroenie tot voina-bazifs. Pravdapodobuo Rosia dolzxbi tozx postroit voina-bazis proti-rakejtu obronaf, proti Iranju i Sever-Koreaju raketis, na Kuba. Tagda mi bu vidit USA-ju reaktia. V rocx 1962 USA i Soviet-Soiuz stanili na gran jadroju voinaf usled Sovietju planis postroit voina-bazis na Kuba.

2007-10-25, cxtirak. USA-ju kozmos-sxatl 'Discovery' uspehuo pristanil u Mezxunarodju Kozmos Stancia, MKS. Sxatl 'Discovery' gor-nesil 14,3-tonaju 'Harmonia' modul dla MKS takak siem-cxlenju ekipazx dla cxtirnades-denju mision. Spol s tri kozmonautis v MKS tut mezxunarodju drugstvo des kozmosnautis bu spol pri-montirit 'Harmonia' na MKS.

2007-10-25, cxtirak. Usled nedavnju hipotekju kriza v USA mnoguo dom-vlasnitelis bili ogrozilju zxe bu utratit vse. Kalifornju polcia tper podozrejt zxe nektor iz masaju pozxaris v jugju Kalifornia bili nameruo zapalilju ot dom-vlasnitelis ktor ne mozxili platit svoi hipotekis abi polucxili dengi ot strahovilnas.

2007-10-25, cxtirak. Podcxas vizita Irkutskju aviac-zavoduf, pervju pod-premier Rosiaf, Sergei Ivanov, proglosil zxe Rosia dolzx visxit virob voisko-letidlofs cxtir raz i civilju letidlofs 37-raz. Ivanov tozx skazal zxe novju Rosju sred-dosagju pasazxir-letidlo MC-21 bu gotovitju v Irkutsk.

2007-10-25, cxtirak. Rosju prezident Vladimir Putin priehal v Portugaluf dla dva-denju ofisju vizita. Tut den Putin bu vstretit razlicxju politnikis i zavtra bu ucxastit verh-vstretief Rosia-Europsoiuz v  Portugalju glavn-grod Lisabon.

2007-10-25, cxtirak. Tut utro silaju zemtrasenie udaril zapadju Indonezia. Zemtrasenie imal 7,1 gradusis Rihtersxkalaf i epicentr bil pod Indju okean zapaduo ot Sumatra blizuo Sumatraju grod Bengkulu.

2007-10-24, sredak. Ziavijt zxe nacxil novju kozmos-konkur mezxu Azju krainis. Tut mesacx Japonia gor-puskil svoi Luna-orbitzond. Dnes Cxina gor-puskil svoi Lunaju orbit-zond i India planijt gor-puskenie podcxas April 2008. Cxina planijt pristanie Luna-vozuf do rocx 2012 i Cxina s Rosia sotrudijut om planitju mision na Marsuf.

2007-10-24, sredak. Uzx cxtirju den okol duzina ne-kontrolimju pozxaris prodolgijut palit v jug-zapadju Kalifornia mezx Santa-Kruz i Meksikju granc. Cxislo pozxarilju domis uzx blizijt dva-tisicx.

2007-10-24, sredak. Tut utro Turcju aviacia nacxil bombenie severju Irakuf do 40 km ot svoi granc, upotrebits vrotletis i letidlos F-16.

2007-10-24, sredak. Usled epidemia imun-bolezuf v Jug-Afrik prezervativis es razdelitju bezplatuo. V August guverie otzval 20-milion defektju prezervativis ot firma Zalatex, cxoi sluzxnikis podkupili cxinovnikis abi pozvolili onivoi distribucia. Tut mesacx Jug-Afrikju guverie vnov otzval milionis defektju prezervativis ot inju gotovitel.

2007-10-24, sredak. Tut den vstretijut ministris obronaf NATO-ju krainifs v Niderlandia. Glavnju temis peregvoris es okupacia Afganzemuf, Irakuf i mozxju vtorganie Turcju voiskof v severju Irakuf. Turcia imajt nai-velju voisko iz Europju cxlenis om NATO. Vasxington natiskijt cxlenju krainis abi poslat plus voiakis v Afganzemuf. Ziavuo, okupacia Afganzemuf es plus slozxju cxem Busx predobrazil. NATO imajt bolsx cxem dva-milion voiakis no ne mozx naidit dostacx dla okupacia Afganzemuf.

2007-10-23, vtorak. Usled nekontrolimju pozxaris v jug-zapadju Kalifornia do milion obitatelis bili evakuacilju. Ekstremju suhost i silaju vitr zabranijut zugasenie pozxarifs. Uzx pocxti tisicx kvadrat-kilometris i tisicx domis, vklucxuo neskolk rozkosxju domifs prinalezxitsju Hollywoodju zvezd-aktoris, bili polnuo pozxarilju.

2007-10-23, vtorak. Kozmos-sxatl 'Discovery' bil uspehuo gor-puskilju v krug-zemlaju orbituf iz Kennedyvoi kozmosdrom na Florida. Discovery gor-nesijt takzvanju 'Harmonia' modul dla Mezxunarodju Kozmos-Stancia, MKS. Piatnades-tonaju 'Harmonia' bu umozxit ekspanzia om MKS posred prikrepkenie Japonju i Europju laboratoris. Na palub sxatluf es siem kozmosnautis i onivoi slozxju mision bu vremit dva siemdenis.

2007-10-23, vtorak. Vcxera i dnes v Madarju glavn-grod Budapesxt slucxili masaju sudaris mezx Madarju polcia i ekstremnikju buntnikis.

2007-10-22, ponedelak. Tut den startil vo Viedna triju etap peregvoris o Kosovo ktoruf ucxastijut tozx predstavatelis Rosiaf, Europsoiuzuf i om USA. Albannikis prodolgijut viprosbat polnju nezavisost ot Serbia i svoi vlasnju sidka v Sodinju Narodifs. Otdelenie om Kosovo proti soglos Serbia bi destabilil ne tolk Balkania no tozx mnoguo inju oblastis Vsetuf. Nasilju razdelenie libkai cxlenju krainuf Sodinju Narodifs es proti Harta Sodinju Narodifs.

2007-10-22, ponedelak. Vo vcxeraju parlamentju izvolba v Polakia, takak sleditelis ocxekali, vigrala opozicju polit-parta veditju ot Donald Tusk. Jegoi polit-parta, takzvanju Grodnikju Platform, polucxil 41,2 proc glosifs, ili 205 sidkas v 460 sidkaju Polakju dol-parlament.

2007-10-21, posubotak. Tut den v Budapesxt bili vprisagalju sxes-sto novju cxlenis rasistju, ksenofobju, protislaviansk 'Madarju Gvardiaf'. Madarju medialis ocxekajut zxe tut grup bu napadit tozx v Madaria domovitsju Ciganis.

2007-10-21, posubotak. Soglosuo s nepodtverdilju raportis v Ogadenju oblast vostokju Etiopiaf, Somalio-gvoritsju povstanikis smertili okol 140 Etiopju voiakis.

2007-10-21, posubotak. Usled sudaris s Kurdju povstanikis vnutr Turcia blizuo Irakju granc bili smertilju prinaimensx piatnades Turcju voiakis. Tut novju sudar mozx prinudit Turcju guverie cxrez-ehat Irakju granc i borbat proti Kurdju povstanikis vnutr severju Irak.

2007-10-21, posubotak. V Turcia tut den slucxijt referendum o pramju prezidentju izvolba. Do tper Turcju prezident bil izvolilju ot parlamentnikis.

2007-10-21, posubotak. Kozmos-korab Soiuz-TMA-10 otdelil tut utro ot MKS i nacxil svoi polet na Zemlaf. Korab dol-nesil piatnadesju ekipazx om MKS takak pervju Malaizju kozmosnaut, gospic Shukor. Kratuo posle pol-den Rosju kozmos-korab uspehuo pristanil na Kazahzemju step.

2007-10-21, posubotak. Tut utro nacxili parlamentju izvolbas v Polakia i vo Sxveicaria. Soglosuo s opin-analizis v Polakia bu vigrat Tuskvoi opozicnikis i vo Sxveicaria bu nov-nacistju SVP polit-parta visxit svoi parlamentju ucxast. Popularost ekstremnikju nov-nacistju SVP polit-partaf vo Sxveicaria dokazijt Sxveicarju tainju rasizm.

2007-10-21, posubotak. V Kennedyvoi kozmos-drom na Florida vcxera startil tradicju dol-scxitanie pred start sxatluf 'Discovery' ktor dolzxbi letit vtorak k Mezxunarodju Kozmos Stanciaf, MKS.

2007-10-21, posubotak. Tut utro v Slovenia nacxil pervju etap prezidentju izvolbaf. Do-tperju prezident, gospic Janez Drnovsxek, ne bu ucxastit izvolbaf usled zdrov-problemis.

2007-10-19, piatak. Prosxlju nocx, posle triumfju domo-vernutie bilju Pakizemju prezidentuf gospica Benazir Bhutto, usred tolpa des-disicxis slavnitsju obitatelis vzriv seba-bombnikuf smertil okol 130 i poranil okol 350 cxlovekis. Soglosuo s raportis Benazir Bhutto prezxil napadenie bez poranenie.

2007-10-18, cxtirak. Rosju prezident Vladimir Putin poziavil v zxivju TV-pokaz ktor vremil bolsx cxem tri cxasis i vo ktor otvetil 69 iz dva-i-pol-milion voprosis ot pogleditelis.

2007-10-18, cxtirak. V kvalifikacju futbol-igra Europju cxampionief vcxera Rosia vigral nad Anglo-zem i kvalificil. Soglosuo s nektor zxurnalistis, velju cxislo Rosju futbol-fanatnikis bili prosxlju nocx opitju.

2007-10-17, sredak. Manazxnikis USA-ju kozmos-agentiaf NASA, poskroz rizik, odobrili gor-puskenie sxatluf 'Discovery' om 23-ju Oktobr.

2007-10-17, sredak. Indonezju vulkan Kelud ktor nedavnuo probudil pricxinil evakuacia okol sto-tisicx obitatelifs iz obkrugju mal-grodis. No evakuacilju obitatelis ne poslusxijut prikazis i poskroz ostrozxenie vernujut v svoi domifs. Soglosuo s ekspertnikis vulkan mozx libgda vzrivit i pricxinit masaju katastrof. Temperatur vnutr vulkanuf i pred-vzrivju zemtrasis bistruo visxijut.

2007-10-17, sredak. Soglosuo s USA-ju nauknikis, novju sort lek-odolimju stafilokokju super-bakteruf, ktor nedavnuo ziavil, mozx pricxinit potencialuo plus visxju cxislo zxertvas cxem imun-bolez.

2007-10-17, sredak. Klimat-zmen: historuo tut rocx bil nai-teplju zapisilju rocx na vse kontinentis zemlaf. Soglosuo s nauknikis 43 proc USA-ju teritoriaf terpijt ot suhost. Pesok-buria ktor slucxil vcxera u Los-Angxeles, usled pustinenie jugju Kaliforniaf, pricxinil neskolk dorogju avarias, smertits prinaimensx dva i poranits bolsx cxem duzina cxlovekis.

2007-10-16, vtorak. Indju perv-ministr, Manohan Singh, skazal USA zxe imajt problem vipolnit nedavnuo podpisilju vzaimju dogvor otnosuo jadroju energia, usled proti-stanie opoziciaf i koalicju partnerifs.

2007-10-16, vtorak. Soglosuo so vse ucxastnikis, dnesju verh-vstretie Prikaspju narodifs v Tehran bil uspehju. Vstretief ucxastili veditelis piat Pri-kaspju krainifs: Rosia, Iran, Kazahzem, Azerbia i Turkmenzem. Ucxastnikis soglosili so-trudit v razlicxju ekonomju i politju oblastis i obsudit mozxost ekonomju soiuzuf. Sledju verh-vstretie bu slucxit v Rosia. Prezident Putin bil pervju veditel Rosiaf / Sovietsoiuzuf, ktor navestil Iran ot Stalinvoi vizita Iranuf v rocx 1943. Vladimir Putin ostrozxil inju krainis proti vrusxenie vo vnutrju politiaf Pri-kaspju narodifs.

2007-10-16, vtorak. Sxveicarju ekstremnikju, ultra-rasistju   polit-parta SVP, ili 'ludju polit-parta', propagandijt referendum za izgonenie etnikju mensxostifs iz Sxveicaria. Ne zabujme zxe pred dvanadesju sto-rocxie bolsxost Sxveicariaf bil obitatju ot Slavianis, i Nemc-gvoritsju kocxevnikis vtorgali v oblast Sxveicariaf tolk plus pozd. Ot onivoi vtorganie do tut-vrem, Nemc-gvoritjsu Sxveicaris imali sistemju politia gubenief om mensxostis, glavnuo posred nasilju asimilenie. Tozx dnes, v triju tisicx-rocxie, Nemc-gvoritsju Sxveicaris nasiluo otbrajut detes Slaviansk i inju obitatelifs i zaklucxijut onif v dete-domis, gde oni mozx gvorit i ucxit tolk Nemcio. Sxveicarju rasizm i politia sistemju genociduf om etnikju mensxostis, es grozba dla celoju Europ i dla Slavianstvo.

2007-10-16, vtorak. Serial 9 zemtraseniefs, iz ktor dva bili plus mocju cxem 6 gradusis Rihtersxkalaf udarili tut den Nov-Zelandia. Nikai zxertvas bili raportilju.

2007-10-16, vtorak. Rosju prezident Vladimir Putin priehal v Tehranuf dla historju navestenie Iranuf, poskroz grozbas zxe jeg teroristis bu probit ubit. Sleditelis ocxekajut zxe Putin i Ahmagxinedad bu obvazxit Iranju obogatenie uraniumuf, takak vzaimju otnosenies. Pred svoi put v Iranuf Putin skazal: 'Strasxenie Iranuf i tof ludis es beznadezxju - oni ne boiajut.' Tut utro tozx otkril v Tehran Prikaspju Verh-vstretie, veditelifs prikaspju narodifs.

2007-10-16, vtorak. Usled napruzxie mezx Turcia i Kurdis v severju Irak cen neftuf krutuo visxil i tut utro perevisxil na mezxunarodju birzas uroven 86 USD za bocxka.

2007-10-16, vtorak. Prosxlju nocx na prizem-dorog Britzemju Heathrow letisxtief sotreskili dva pasazxir-letidlos: Boeing-747 i Airbus A320. Nikto bil poranilju.

2007-10-15, ponedelak. Soglosuo s Espanju nauknikis, Chlamydia bakter nizijt ne tolk zxenju no tozx muzxju plod-rodost. Muzxis inficilju ot Chlamydia bakter statili prakticxuo bez-plodrodju no posle lecxenie posred antibiotikis onivoi plodrodost bistruo visxil.

2007-10-15, ponedelak. Europju aviac-firma, Airbus, gotovil i perepodal svoi pervju A-380 pasazxir-letidlo dla Singapurju vozduh-lina, 18-mesacxis posle vrem-plan.

2007-10-15, ponedelak. Prosxlju nocx udaril Moskva sneg-buria soprovoditju ot grad i silaju vitr. Usled buria tisicxis Moskvanikis ostatili bez elektrik i Putinvoi letidlo s ktor priletil v Nemciaf dla verh-vstretie s Angela Merkel bil dva cxasis opozdilju. Posle kratju navestenie Nemciaf Putin bu ehat v Iranuf.

2007-10-15, ponedelak. V goras sredju Peruf na uzkju ledju dorog pasazxirju autobus nesitsju bolsx cxem 40 cxlovekis skolzil v dva-sto metris glubinju propastuf. Bolsx cxem 20 cxlovekis bili smertilju, inju bili hospitalizilju.

2007-10-15, ponedelak. Sotrudnikis tainju sluzxbas ostrozxili Rosju prezident Vladimir Putin zxe podcxas jegoi planitju vstretie s Iranju prezident Ahmagxinedad neskolk grupis om seba-bombnikis bu probit jeg ubit. Poskroz tut ostrozxenie Putin ne otrocxil svoi put v Tehranuf, i posle vstretie s Ahmagxinedad planijt ucxastit verh-vstretief Kaspju narodifs.

2007-10-15, ponedelak. Prosxlju nocx vzrivil bomb v pere-polnju kino v severju India smertits sxes i poranits okol 30 cxlovekis.

2007-10-15, ponedelak. Kubaju veditel Fidel Castro ucxastil, posred telefon, zxivju TV-pokazuf om Hugo Chavez ot Cxe Gevaravoi mauzolei v sredju Kuba. Soglosuo so sviditelis Castrovoi glos zvukil zdrovju i mocju. Om TV-pokaz tozx pokazili video-zapis Chavezvoi osobju vstretief s Castro.

2007-10-15, ponedelak. Tut utro, Cxinaju prezident Hu Gxintao, razkril siezd Cxinaju komunistju polit-partaf. V jegoi recx, pred bolsx cxem dva-tisicx prisutju delegacnikis, Gxintao proglosil borba proti korupcia. Gvornik polit-partaf, gospic Li Dongsxeng, proglosil zxe Cxina bu nigda imat zapad-stilju demokratia.

2007-10-14, posubotak. Glavnju Polakju opozicju polit-parta, veditju ot Donald Tusk, v opin-analizis pred-gonil om 10-proc dvaoicxas Kacxinski - tolk siemden pred Polakju parlamentju izvolba. Esli Donald Tusk vigrajt, esxte ne es jasnju kak to bu vlivit planitju postroenie USA-ju voina-bazuf v Polakia. Parlamentju izvolba bu slucxit sledju posubotak, om 21-ju Oktobr.

2007-10-14, posubotak. Rosju tenisnica, 25-rocxju Elena Dementieva, pobedil vo final nad Serena Williams i vigral takzvanju Kubok Kremluf. Muzxju cxast turniruf vigral Rosian Nikolai Davidenko.

2007-10-14, posubotak. Posle priehanie v Izraeluf, USA-ju ministr zagrancief, Condoleezza Rice, kritikil konfiskenie Arabju zemuf posred Izaeilju autoritet. Na primer, Izrael konfiskijt vse Arabju zem v celoju oblast mezx Izraelju granc i proti-zakonju Izraelju osadka, Maale-Adumim, ktor es v okupacitju Zapadju Breg i ktor kradijt prakticxuo vse voda iz tot oblast ot Arabju obitatelis.

2007-10-14, posubotak. Vcxera Venezuelju prezident Hugo Chavez imal cxtir-cxasju vstretie s 81-rocxju Kubanju veditel Fidel Castro. Posle vstretie Chavez peredaval svoi regularju TV-recx ot Cxe Gevaravoi mauzolei, ktor es v sred-Kubaju grod Santa Clara.

2007-10-14, posubotak. Okol duzina cxlovekis bili smertuo dol-stupilju ot ogromju tolpa sto-tisicx bozx-sluzxnikifs u Hinduistju hram Pavagad v zapad-Indju sxtat Gugxarat.

2007-10-14, posubotak. Prinaimensx 20 sxahtaris bili podgrobilju pod bolot-lavin v ne-zakonju zlato-kopalna v jug-zapadju Kolumbia u grod Suarez.

2007-10-14, posubotak. Cxislo zxertvas vcxeraju vzrivuf om gaz v Denpropetrovskju kvartir-dom dosagil trinades. 23 ludis es esxte hospitalizilju.

2007-10-14, posubotak. Turcju voisko sogrupijt u Irakju granc: Sleditelis ocxekajut zxe Turcia bu napadit Kurdju bazis v severju Irak. Vasxington boiajt esxte bolsxju ne-stabilenie Irakju politju situaciaf.

2007-10-14, posubotak. Vcxera Slovakju prezident Ivan Gasxparovicx kritikil nedavnju recx bilju USA-ju prezidentuf, Bill Klinton, v Budapesxt, v ktor Clinton ne-pramuo kritikil Slovakia. Soglosuo so Slovakju prezident, Clinton ne razumijt celoju situacia i nadmeruo pereuvelicxijt celoju problem.

2007-10-14, posubotak. Australju perv-ministr John Howard tut utro oglosil zxe novju parlamentju izvolba bu slucxit om 24-ju novembr. Podcxas oglosenie Howard skazal: 'Tut krain ne potrebijt novju vedenie, tut krain ne potrebijt starju vedenie, tut krain potrebijt pravilnju vedenie!' Poskroz jegoi retoria, soglosuo s opin-analizis bolsxost Australianis hotijut zmen.

2007-10-13, subotak. Serbju guverie predlozxil nagrad din milion Euro za informacia ktor umozxijt poimanie om Ratko Mladicx ili Radovan Karagxicx.

2007-10-13, subotak. Nedalkuo ot Austrju glavn-grod Viedna malju letidlo avaril v rekuf Dunav. Spasiteli esxte ne naidili zxertvas i esxte ne es jasnju skolk cxlovekis bili na palub letidlof.

2007-10-13, subotak. Vzriv gazuf v 9-etazxju 40-kvartirju domuf vo vostok-Ukrainju velgrod Dnepropetrovsk pricxinil smert prinaimensx dinnades cxlovekis. 25 inju cxlovekis bili hospitalizilju. Tocxnju pricxin avariaf esxte ne es jasnju.

2007-10-13, subotak. Takak socxast pred-izvolbaju kampanuf tut den slucxil v Polakia TV-duel mezx veditelis dva glavnju polit-partas, tut-vremju perv-ministr, Jaroslav Kacxinski, i veditel opoziciaf, Donald Tusk. Soglosuo s opin-analizis tut etap TV-dueluf vigral Tusk. Tusk obvinil Kacxinski za usxterbenie otnoseniefs s Nemcia i s Rosia, takak za otehanie milionis perevazxuo mlodju Polakifs v zagrancief.

2007-10-13, subotak. Tut den nacxil v Nemcju grod Wiesbaden tri-denju konferencia, takzvanju Petergrodju Dialog, mezx predstavatelis Rosiaf i Nemciaf. Soglosuo s Nemcju kancler Angela Merkel, strategju partnerstvo s Rosia es neobhodimju ibo obdva krainis, poskroz razlicxju pogledis, v mnogju oblastis imajut odnakju interes.

2007-10-13, subotak. Naivisxju Iranju aiatolnik, Ali Hamenei, vizval musulmnikju krainis abi ne ucxastili predgotovitju konferencia o problemis Bliz-Vostokuf ktor dolzxbi slucxit v USA i ktoruf Palestinianis ne bu ucxastit. Soglosuo s Hamenei tut konferencia bu pomocit tolk Izrael. Hamenei tozx skazal zxe USA es otvetju za vse humanizmju, politju, ekonomju i socialju katastrofis ktor udarili Irak.

2007-10-13, subotak. Pensilju USA-ju generalnik, Ricardo Sanchez, ktor bil nacxalnik koaliciaf ktor napadil Irak v rocxis 2003 - 2004, proglosil zxe USA-ju politnikis es otvetju za opusxtenie sluzxbaf i za grozaju situacia v Irak. Sancxez skazal zxe situacia v Irak es 'bezkoncju zloju son'.

2007-10-13, subotak. Posle bez-uspehju vstretie s Rosju diplomatnikis v ktor USA-ju ministris Gates i Rice otvergili stopit USA-ju planis dla postroenie voina-bazifs v Polakia i v Cxehia, Condoleezza Rice vstretil svoi podkupilju i platitju marionetnikis i agentnikis v Rosia ktor obrazijut seba takak 'opozicnikis' Rosju guverief.

2007-10-13, subotak. Kalifornju guvernik Arnold Schwarzenegger, vetovil novju zakon ktor bi pozvolil odnak-seksju svadbas. Usled jegoi resxenie mnog-cxisloju Kalifornju homoseksnikis zvali jeg licemernik.

2007-10-13, subotak. Usled blizitsju parlamentju izvolba ktor bu slucxit om 25-ju Novembr, vcxera bil Horvatju parlament razpuskilju.

2007-10-13, subotak. Nedavnuo, bolsx cxem tisicx pacientis bili inficilju i okol 90 pacientis umirali usled infekcia ot opasju 'Clostridium difficile' bakteris v Britzemju bolez-domis. Soglosuo s Britzemju komitet zdrov-opekaf, epidemia bil pricxinilju ot ne-kompetentju trudnikis bolez-domifs ktor ne derzxili pravilnju higien. Britzemju opekatelis cxasto ne umivali svoi rukis i ostavili pacientis lezxit v ekskrement.

2007-10-12, piatak. Rosju kozmos-korab Soiuz TMA-11 uspehuo pristanil u Mezxunarodju Kozmosju Stancia, MKS, gor-nesits tri-cxlenju ekipazx vklucxuo pervju Malaizju kozmosnaut i dva cxlenis sxesnadesju ekspediciaf.

2007-10-12, piatak. USA-ju ministris obronaf i zagrancief, Robert Gates i Condoleezza Rice, tut den startijut visx-urovenju peregvoris v Moskva o planitju voina-bazis proti-raketju obronaf v Polakia i v Cxehia. USA-ju ministris bu vstretit Rosju ministris obronaf i zagrancief, Anatoli Serdiukov i Sergei Lavrov.

2007-10-11, cxtirak. Turcia otzval svoi USA-ju posolnik iz Vasxington usled rezolucia USA-ju dol-parlamentuf ktor uznajt Turcju masakr Armenianifs v rocx 1915 takak genocid. Naproti, Armenianis v celoju Vset privitajut tut rezolucia. Pozad tut rezolucia es mocju Armenju diaspornikju lobirgrup.

2007-10-11, cxtirak. Bosnju sudju ekspertnikis izgrobili 226 zxertvas Srebrenicaju masakruf iz masa-grob u malgrod Zeleni Jadar ktor es ne-dalkuo ot Srebrenica. Podcxas Srebrenicaju masakr, ktor slucxil v leto 1995, bili ubilju okol 8-tisicx Bosnju musulmnikju muzxis. Za masakr es obvinilju Ratko Mladicx i Radovan Karagxicx.

2007-10-11, cxtirak. Belarusia planijt postroenie jadroju elektrikilnaf. Soglosuo s Belarusju prezident, gospic Aleksandr Lukasxenko, Belarusia potrebijt svoi vlasnju jadroju elektrikilna abi statil plus nezavisju i bezopasju.

2007-10-11, cxtirak. Ukrainju prezident Juwxenko priehal dla dva-denju ofisju navestenie Slovakiaf. Jego letidlo pristanilo dnes okol pol-den na Bratislavaju letisxtie.

2007-10-11, cxtirak. Usled montir-problemis USA-ju firma Boeing otrocxil perepodanie novju letidlofs Boeing-787 om pol-rocx.

2007-10-11, cxtirak. Masaju dorogju avaria v jug-Brazilju sxtat Santa-Katarina, mezx dva kamionis, autobus i spasitelis, pricxinil smert prinaimensx 28 cxlovekis. Perv, din predgonitsju kamion sudaril s proti-ehatsju autobus. Posle priehanie spasitelifs inju kamion ehal v grupuf spasitelifs i zxertvas pervju avariaf.

2007-10-11, cxtirak. Bilju USA-ju prezident Jimmy Carter proglosil zxe USA mucxijt i zloupotrebijt zaklucxnikis, narusxits mezxunarodju zakonis i dogvoris. Soglosuo s Carter, prezident Gxorgx Busx tvoril svoi vlasnju opredelenie ludju pravofs i ne uvazxijt mezxunarodju dogvoris. USA-ju medialis nedavnuo obnazxili memorand USA-ju ministrief om spravedlivost ktor podporijt grubju voprosenie zaklucxnikifs takak: glov-udarenie, simulitju topenie i mrozju temperaturis. Carter tozx kritikil republikanju prezidentju kandidat Rudy Giuliani ibo Giuliani hotijt voina proti Iran.

2007-10-10, sredak. Ziavijt zxe podcxas peregvoris v Moskva Rosju prezident Putin i Francju prezident Sarkozy perevisxili problem krug Iranju jadroju oruzxie. Soglosuo s Rosju prezident, Iran imajt nikai planis gotovit jadroju oruzxie.

2007-10-10, sredak. Kozmosju korab Soiuz TMA-11 tut posle-polden startil iz Baikonurju kozmosdrom gor-nesits novju dva-cxlenju ekipazx kozmos-stanciaf MKS i pervju musulmnikju kozmosnaut, Malaiznik Shukor.

2007-10-10, sredak. Siem krainis Latin-Amerikuf tut den osnovili Jugju Bank, takak spolju bank Latin-Amerikuf. Glavn-ofis tut bankuf bu vo Venezuelju glavn-grod Karakas. Siem osnovitsju krainis es: Venezuel, Argentinia, Bolivia, Brazilia, Ekvador, Paraguai i Uruguai. Jugju Bank dolzxbi tvorit rovnvazxie proti Vsetju Bank ktor Latin-Amerikju krainis vnimajut takak nepriatelju.

2007-10-10, sredak. Pervju Malaizju kozmosnaut, 35-rocxju lecxar, Sheikh Muszaphar Shukor, es gotovju spol s din Rosju i din USA-ju kozmosnautis dla gor-puskenie k Mezxunarodju Kozmosju Stanciaf, MKS. Gospic Shukor es pervju musulmnikju kozmosnaut ktor bu navestit MKS i ktor bu letit podcxas Ramadan.

2007-10-10, sredak. Prosxlju nocx u Norvegju breg sotreskil 140 metris dolgju hemju tanker-korab i riba-lodka. Soglosuo s pervju raportis riba-lodka perevrotil i spasitelis esxte ne naidili libkai prezxitelis.

2007-10-10, sredak. V Madaria, pacientica ktor cxekal na hirurgia, padal iz hirurgju stol na podlog i usled neskolk poranenies umiral.

2007-10-09, vtorak. Gvornikis Italju polcia oglosili zxe podcxas napad na jug-Italju ostrov Sicilia bili zaderzxilju 25 cxlenis om Sicilju mafia.

2007-10-09, vtorak. Tut den pomnijt Vset cxtirdes rocxis ot smert proslavju Argentinju revolucnikuf, Cxe Gevara. Cxe Gevara borbal v Kuba, v Afrik i v Latin-Amerik - gde bil v rocx 1967 poimalju i zustrelilju ot Bolivju voiskoju strel-eskadron.

2007-10-08, ponedelak. Francju prezident Sarkozy priehal v Moskvaf dla dva-denju ofisju navestenie Rosiaf ktor vklucxijt vstreties i peregvoris s Rosju prezident Putin.

2007-10-08, ponedelak. Prinaimensx 50 maratonnikis bili hospitalizilju i din 35-rocxju maratonnik umiral usled goracx-volna podcxas vcxeraju Cxikagoju maraton.

2007-10-08, ponedelak. Vcxera proti-slaviansk manipulnikis organizili protestis proti smertenie om zxurnalistica Ana Politkovskaia v neskolk krainis Vsetuf. Es pravdapodobju zxe odnakju manipulnikis ktor organizujut tut protestis platili za ubitie om Politkovskaia abi mozxili podstrekat nespokoinost proti Putinvoi popularju guverie.

2007-10-08, ponedelak. Tut utro v Sxvecia startil 106-ju Nobelju siem-den. Nobelju komitet bu pridelit piat vigras: 1) fiziologia i lecxarstvo, 2) fizia, 3) hemia, 4) literatur i 5) vigra mieruf.

2007-10-07, posubotak. Dva soperitsju Irakju Sxiitnikju veditelis, Muktada al-Sadr i Abdul Aziz al-Hakim, podpisili peresmirju dogvor. Dogvor bil podpisilju v Sxiitnikju sviatju grod Nagxaf.

2007-10-07, posubotak. Popularju Rosju prezident, Vladimir Putin, slavnijt tut den svoi 55-rocxis. Glavnju pricxin pocx Putin statil popularju es ibo Putin svobodil Rosia ot kontrol zagrancju manipulnikifs.

2007-10-07, posubotak. Usled sotreskenie poezduf i pasazxir-autobusuf vo vostkok-Kubaju provincia bili smertilju 28 i poranilju 73 cxlovekis. Cxislo zxertvas mozx esxte visxit ibo piatnades poranilnikis es vo vazxnju polozxenie.

2007-10-06, subotak. Podcxas intervu dla Madarju siemden-gazet, Hetivalas, Slovakju histornik, gospic Sxtefan Sxutai, proglosil zxe Madaria narusxijt obviazenies Parizxju Mier-Dogvoruf iz rocx 1946. Na primer Madaria dolzx ne pozvolit tvorenie pol-voiskoju grupifs, takak nedavnuo tvorilju Madarju Gvardia, ni razsxirenie revizionizmuf - no Madaria narusxijt obdva obviazenies tot posle-voinaju mier-dogvoruf.

2007-10-06, subotak. Sxveicarju polcia razgonil protest v glavn-grod Bern proti nov-fasxistju SVP polit-parta veditju ot Christoph Blocher. SVP es ekstremnikju, rasistju polit-parta ktor podstrekajt ksenofobia i nenavid proti zagrancnikis ili azilnikis. Sxveicaria statijt plus i plus rasistju i nov-fasxistju krain i SVP planijt etnikju cxistenie Sxveicariaf. Protestnikis uspehili stopit pred-izvolbaju rale rasistju i proti-Slaviansk SVP polit-partaf pred Sxveicarju parlament-dom v Bern. Popularost SVP-partaf dokazijt Sxveicarju ukrilju rasizm. Sxveicarju parlamentju izvolba bu slucxit om dvades-pervju Oktobr.

2007-10-06, subotak. Bilju Rosju perv-ministr, gospic Mihail Fradkov, statil novju sxef Rosju zagranc-razvedkaf.

2007-10-06, subotak. V Cxehju grod Kladno polcia zaderzxil 38-rocxju poucxitelica osnovju sxkoluf ktor imal seksju otnosenie s cxtirnades-rocxju ucxnik. Direktornica sxkoluf dogonila obdva podcxas seks v sxkolju ofis. (Foto ne imame.)

2007-10-06, subotak. Kradnikis v zapadju Sxveicaria, iz muzei v Jura-goras, otcuzxili neobicxju kamenilju otisk tri-palcju dinozaurju noguf vazxitsju neskolk sto kilogramis. Posle zapad-Sxveicarju Jura-goras bil zvalju dinozaurju Jura-epoha.

2007-10-05, piatak. Japonju tri-tonaju Luna-orbitzond 'Kaguya', ktor bil gor-puskilju v August tut utro uspehuo vstupil v Lunaju orbituf. Orbitzond Kaguya bu razmestit dva malju satelitis v Lunaju orbituf ktor bu bolsx cxem din rocx obsledit Lunaju origin i evolucia. Soglosuo s Japonju nauknikis tut mision es nai-slozxju Luna-mision ot USA-ju misionis pred cxtirdes rocxis.

2007-10-04, cxtirak. Cxileju sud prikazil zaderzxenie om vdov posle bilju diktaturnik Augusto Pinochet i onivoi piat detes za prisvoienie. Pinochet i jegoi rodzin ukrili prinaimensx 25 milionis USD v razlicxju zagrancju bankis. Podcxas Pinochetvoi diktatur bolsx cxem tri-tisicx cxlovekis bili ubilju ili 'iscxezili'. Tipovuo 'iscxeznikis' bili zxiznitsju von-kidalju nad okean iz visxuo letitsju letidlos.

2007-10-04, cxtirak. V Rosia zudelalju brem-letidlo tipuf AN-26 ktor prinalezxil Kongoju vozduh-lina 'Afrika 1' doltreskil kratuo posle start. Vse cxtirnades pasazxiris i piat cxlenis Rosju ekipazxuf bili smertilju. Pravdapodobju pricxin avariaf es ne-dostacxju tehnicxju podderzxba letidlof. Soglosuo s inju raportis usled tut avaria utratili zxizn prinaimensx 30 cxlovekis ibo letidlo dol-padal na perepolnju rinok blizuo letisxtie.

2007-10-04, cxtirak. Tut den celoju vset pomnijt 50-rocxis ot gor-puskenie pervju neprirodju satelituf om Zemla, takzvanju Sputnik, i start novju epohaf om cxlovekju historia.

2007-10-04, cxtirak. Usled avaria v Jug-Afrikju zlato-kopalna prosxlju nocx bili bolsx cxem tri-tisicx sxahtaris zapoimalju 2,2 km glubinuo pod zemla. Soglosuo s gvornik firmaf sxahtaris imajut dostacx vozduhuf i ne es ogrozilju.

2007-10-03, sredak. Usled vcxeraju pozxar v dev-etazxju budov Moskavaju univerzituf bili smertilju prinaimensx 9 cxlovekis.

2007-10-03, sredak. Podcxas dnesju presa-konferencia Slovakju guverie, vklucxuo perv-ministr Robert Fico, kritikili vcxeraju takzvanju 'privatju' navestenie jugju Slovakiaf ot Madarju prezident, Laslo Sxoiom, ktor bil zlo-upotrebilju dla politju cielis. Madarju proti-slaviansk ekstremnikis, potomkis ot primitivju kocxevnikis ktor pred tisicx rocxis priehali iz zapadju Mongolia i okupacili Slaviansk narodis v Dunavju nizina, do tper hotijut, pramuo ili ne-pramuo, bezvolnit Slovakis ktor bili svobodilju ot Madarju okupacia i ot Madarju zverzlos v rocx 1918. Podcxas pocxti tisicx rocxis Madarju kocxevnikis brutaluo gubili, mucxili i znasilili origju Slaviansk obitatelis Dunavju nizinas i do tper ne izvinili seba, ni ne kompensili Slovakis za tot zverzlos.

2007-10-03, sredak. Tut-utroju vzriv udorogju bombuf v Bagdad poranil Polakju posolnik v Irak, generalnik Edward Pietrzyk.

2007-10-01, ponedelak. Na malju 3-km dolgju Jemenju ostrov distancju okol 140 km ot Jemenju breg ogromju vulkanju izvergenie pokritil celoju ostrov ot lava. Esxte ne es znalju skolk cxlovekis bili na ostrov podcxas katastrof.

2007-09-30, posubotak. Iranju parlament proglosil USA-ju voisko i USA-ju sxpion-agentia CIA takak teroristju organizacias.

2007-09-30, posubotak. Tut utro nacxil v Ukrainia celo-denju parlamentju glosvolba v ktor konkurijut 20 polit-partas i polit-grupis. V tut klucxju izvolba Region-parta om perv-ministr Janukovicx borbajt za Ukrainia proti oranzxju perevrotnikis ktor planijut razprodat bogatstvo Ukrainiaf dla zagrancju manipulnikis. Ukrainia imajt 37,5 milion glositelis.

2007-09-29, subotak. Vzriv bombuf na Maldivju Ostrovis ktor es v Indju Okean i prinalezxijut India poranil okol duzina turistis.

2007-09-29, subotak. Hurikan Lorenzo ktor udaril Meksikju sxtat Verakruz, ktor es na breg om Meksikju Zaliv, smertil prinaimensx cxtir cxlovekis.

2007-09-29, subotak. Podcxas posledju pred-izvolbaju den Ukrainju perv-ministr Viktor Janukovicx vizval obitatelis abi otvergili oranzxju perevrotnikis, ktor hcejut razkradit i razprodat bogatstvo Ukrainiaf dla zagrancnikis.

2007-09-29, subotak. Seba-bombnikju napadenie pere-polnju voisko-autobusuf v Afganzemju glavn-grod Kabul smertil prinaimensx 30 cxlovekis.

2007-09-29, subotak. Posle Zimbabveju prezident Mugabe razboril Zimbabveju zemdelanie, tper planijt Mugabe razborit tozx ostatju promisl posred konfiskenie firmas vlastnitju ot belnikis.

2007-09-28, piatak. Cen zlatof dosagil 742 USD za unca sxto es novju 28-rocxju maksim.

2007-09-27, cxtirak. Grup nauknikifs iz popredju USA-ju elitju univerzitis oglosil zxe Busxvoi rezxim lgal o voina-bazis proti-rakejtu obronaf v Polakia i v Cxehia. Soglosuo s izcxislenies nauknikifs raketis iz Polakia mozxijut nisxtovit Rosju mezx-kontinentju strategju raketis i esli USA hotil-bi obrona proti Iranju raketis potrebil-bi voina-bazis proti-raketju obronaf plus blizuo k Iran i ne v Polakia ili v Cxehia. Esli USA bu postroit tot voina-bazis v Polakia i v Cxehia, Rosia dolzx-bi postroit voina-baz proti-raketju obronaf v Kuba, abi ohronal Kuba proti sever-Koreaju i Iranju raketis. :-)

2007-09-27, cxtirak. Bez-trudost v Nemcia vnov nizil om 50-tisicx i dosagil 8,8 proc, sxto es nai-nizju uroven posledju cxtirnades rocxis.

2007-09-27, cxtirak. Zimbabveju prezident Mugabe vo svoi recx v Sodinju Narodifs v Nov-Jork, kritikil USA-ju prezident Gxorgx Busx za narusxenie ludju pravos i za mucxenie zaklucxnikifs v Guantanamo, takak za jegoi voinas v Irak i v Afganzem.

2007-09-27, cxtirak. Mianmarju strazxnikis prosxlju nocx vtorgali v Budhistju monah-domifs i zaklucxili duzinas monahis usled masaju protestis proti Mianmarju guverie.

2007-09-26, sredak. Vo svoi recx v Sodinju Narodifs v Nov-Jork, sxef Kubaju diplomatiaf, gospic Perez Roque, posred slovis napadil USA-ju prezident Gxorgx Busx i skazal zxe Busx polucxil svoi prezidentju ofis posred obman i lgas. Roque tozx skazal zxe Busx odobril mucxenie zaklucxnikifs v Guantanamoju voina-baz i zxe imajt nikai moralju autoritet abi mozxil kritikit inju krainis.

2007-09-26, sredak. Mianmarju polcia razgonil tisicxis protestnikifs upotrebits slez-gaz. Do sto protestnikis bili zaderzxilju i Budhistju mohan-domis bili oblezxilju.

2007-09-26, sredak. Okupacju voisko smertil prinaimensx sto cxlovekis v jug-Afganzemju provincia Helmand. Esli zxertvas bili civilnikis ili Afganzemju povstanikis borbatsju za svobod esxte ne es znalju.

2007-09-26, sredak. Okol 170 km juguo ot jug-Vietnamju vel-grod Hosximin (bilju Saigon), zavalil most podcxas postroenie. Tocxnju cxislo zxertvas esxte ne es znalju no autoritet uzx scxital bolsx cxem 50 mertvnikis.

2007-09-25, vtorak. Bomb ktor vzrivil podcxas smir-vstretie Irakju Sxiitnikifs i Sunitnikifs v Bakuba smertil prinaimensx 24 i poranil okol 37 cxlovekis. Tragedia slucxil v Sxiitnikju Sxifta mecxet v zapadju cxast groduf Bakuba pred utroju start Ramadanju glodovkaf.

2007-09-22, subotak. Kubaju veditel Fidel Castro poziavil v Kubaju sxtatju televidenie. Poskroz ocxvidju slabost Castro ziavil zdrovju. Jegoi poziavenie razgonil spekulenies o jegoi smert. USA-ju tainju sluzxbas uzx davnuo razsxirijut osxepot zxe Castro umiral abi podstrekali nespokoinost i nestabilost v Kuba.

2007-09-22, subotak. Bostonju nauknikis uziavili zxe krohmalju diet, ili eda ktor soderzxijt mnoguo krohmaluf takak belju hleb, zembulbas i podobuo, pricxinijt sadlo-bolezju pecxen. Krohmal es velm bistruo peretvorilju v sadlof i tak sposobijt sadlo-pecxenju bolez. Sadlo-pecxenju zabolezenie sovremuo dosagijt epidemju proporcias i sposobijt mnoguo inju zdrov-problemifs.

2007-09-21, piatak. Francju prezident Sarkozy proglosil zxe bu vimagat v Sodinju Narodis plus tverdju sankcias proti Iran usled Iranju obogatenie uraniumuf.

2007-09-21, piatak. Podcxas vcxeraju pervju den torgovju invest-forumuf v Socxi, takzvanju 'Socxi-2007 forum', bili podpisilju kontraktis za tri gigalion Euro. Cxtir iz trinades podpisilju kontraktis bili podpisilju ot zagrancju firmas.

2007-09-20, cxtirak. V Iran slucxil predstavenie novju Iranju borba-letidlof 'Saega', sxto znacxijt 'blisk'.

2007-09-20, cxtirak. Cen Teksasju sred-lehkju neftuf vcxera dosagil novju rekordju uroven 82,51 dolaris za bocxka. Ot start tut rocxuf cen neftuf v USA visxil om 30 proc.

2007-09-19, sredak. Mocju voz-bomb ktor vzrivil v Kristnikju cxast Beirutuf smertil prinaimensx siem cxlovekis vklucxuo vistupju Libanonju parlamentnik, gospic Antoine Ghanim.

2007-09-19, sredak. Usled nedavnju vtorganie Izraelju voina-letidlofs v Siurju vozduh-prostoruf, Iranju prezident Ahmagxinedad tut-den ostrozxil zxe esli Izrael bu napadit Iran, Iran bu bombit Izrael.

2007-09-17, ponedelak. Ziavijt zxe vo vcxeraju parlamentju izvolba v Grecia vigral Konstantin Karamanlisvoi vladitsju konservatju polit-parta om cxtir proc nad opozicju socialistju polit-parta veditju ot Papandreou.

2007-09-17, ponedelak. Okol 90 cxlovekis bili smertilju usled vcxeraju avaria letidlof na Taizemju turist-ostrov Phuket. Na palub letidlof bili 130 cxlovekis iz ktor priblizuo 43 prezxili katastrof. Bolsxost pasazxiris bili Europju turistis. Avarilju letidlo prinalezxil Taizemju bugxet vozduh-lina 'one-two-go' i bil tipuf McDonnell-Douglas-82, zudelalju v USA. Pravdapodobju pricxin avariaf bil nepriatju pogod.

2007-09-16, posubotak. Tisicxis ludis protestili vcxera vo Vasxington pred Belju Dom proti Irakju voina, za iztiaganie vse USA-ju voiakifs iz Irak i za impicxment om prezident Gxorgx Busx. Protestuf ucxastili tozx USA-ju voiakis ktor borbali i uzx vernuli iz Irak.

2007-09-16, posubotak. Irakju Al-Kaida oglosil nagrad sto-tisicx USD za smertenie karikaturnikuf Lars Vilks ktor prosxlju rocx cxertal karikatur om pes ktor imal Mohamedvoi glov. Oglosenie tozx skazajt zxe nagrad bu visxitju om 50 proc esli Lars Vilks bu zarezilju takak jagna.

2007-09-16, posubotak. Britzem perezxivajt bank-panik ibo tisicxis obitatelis probijut iztiagat svoi dengi iz naivelju Britzemju bankis. Panik startil posle 'Northern-Rock' bank pital ot Britzemju guverie avar-dengi.

2007-09-16, posubotak. Tut utro nacxil v Grecia klucxju parlamentju izvolba ktor mozx dolvergit tut-vremju Grecju guverie ktor es vinilju za ne-kompetentju obhodenie s nedavnju masaju pozxaris.

2007-09-16, posubotak. Meksikju pasazxir-autobus nesitsju perevazxuo USA-ju turistis izehal iz dorog v goras jugju Meksikuf i padal v propastuf. Okol 18 turistis bili smertilju i priblizuo duzina turistis bili poranilju.

2007-09-15, subotak. Seba-bombnik ktor vzrivil seba i svoi voz na ulca pred pecxalna v Sxiitnikju cxast Bagdaduf zvatju Amil, smertil prinaimensx 10 i poranil okol piatnades cxlovekis.

2007-09-15, subotak. Indonezia trasijt i trasijt: vcxera udaril Indonezia u jug-zapadju breg Sumatraf podmorju zemtrasenie silaf 6,4 - v odnakju oblast gde udaril prosxlju siemden zemtrasenie magnituduf 8,4. Vcxeraju zemtrasenie bil soprovodilju ot cxtir posletrasis silaf ot 5 do 5,5 gradusis Rihtersxkalaf. Seimslogistis ostrozxijut zxe nai-gorsxju zemtrasenie i cunami pravdapodobuo esxte bu pridit.

2007-09-15, subotak. Prosxlju siemden USA-ju prezident Busx grandiozuo proglosil zxe do konc rocxuf bu iztiagat okol piat-tisicx okupacju voiakifs iz Irak. No on ne-skazal zxe to es tolk tri procent iz jegoi 170-tisicx voiakifs ktor okupacijut Irak. Soglosuo s neutralju sleditelis USA ne hotijt iztiagat iz Irak ibo kradijut milionis tonas Irakju neftuf kazxd mesacx. Irakju voina i okupacia es velm profitimju dla USA.

2007-09-15, subotak. Gospica Benazir Bhutto, bilju perv-ministr Pakizemuf, oglosil zxe om 18-ju Oktobr bu vernut v Pakizemuf. Esxte ne es jasnju reaktia Pakizemju diktaturnikuf, Pervez Musxaraf, om onai vernutie. Inju bilju perv-ministr Pakizemuf, gospic Nawaz Sharif, ktor vernul v Pakizemuf om ponedelak, bil neposreduo otvozilju v Saudiaf. Musxaraf obvinijt obdva Bhutto i Sharif za podkupost i dengi-pracxie.

2007-09-14, piatak. Rosju dol-parlament, ili Duma, odobril Viktor Zubkov takak novju perv-ministr Rosiaf. Zubkov skazal zxe bu prodolgit Putinvoi politia, borbat proti podkupost i delat guverie plus produktivju.

2007-09-14, piatak. V sred-Cxinaju grod Hongcxiao psihobolezju muzx von-kidal skroz onko iz triju etazx sxkoluf sxes 8 - 9 rocxju ucxnikis. Din ucxnik bil smertilju i piat poranilju.

2007-09-13, cxtirak. Vcxera i dnes udarili razlicxju cxastis Indoneziaf tri zemtrasenies silaf ot 7,8 do 8,4 gradusis Rihtersxkalaf. Neskolk cxlovekis bili smertilju no zemtrasenies pricxinili tolk din malju ne-opasju cunami.

2007-09-12, sredak. Rosju voisko oglosil zxe Rosia konstruktil i testil nai-mocju ne-jadroju bomb vsetuf, takzvanju teplobaroju bomb, ktor es cxtir raz plus mocju cxem USA-ju 'mama vse bombifs'. Rosju zxurnalistis prozvali tut novju Rosju bomb takak 'otec vse bombifs'. Naproti jadroju bombis tut novju bomb pricxinijt nikai zagrazenie obsredief i mozx but bistruo upotrebitju vo vse cxastis vsetuf.

2007-09-11, vtorak. Podcxas 10 mesacxis ot zabran cigarenief v publikju prostor cxislo serce-udarifs v Sxkotia nizil om siemnades procent.

2007-09-11, vtorak. Tut den USA pomnil sxes rocxis ot nisxtovenie Vsetju Torgju Centruf v Nov-Jork, podcxas ktor umirali okol tri-tisicx cxlovekis. Dva budovis Vsetju Torgju Centruf bili nisxtovilju posred sotreskenie s dva pasazxir-letidlos.

2007-09-09, posubotak. V Petergrod protestili neskolk tisicx obitatelifs proti postroenie nebo-skrebuf v historju centr groduf. Marionetnikis i perevrotnikis organizilju i financilju ot zagrancju tainju sluzxbas zlo-upotrebili tut protest dla svoi cielis.

2007-09-09, posubotak. V jugju Tanzania u grod Mbeya sotreskil kamion i pasazxirju autobus. Usled avaria bili smertilju prinaimensx dvades-siem cxlovekis.

2007-09-09, posubotak. Cxislo zxertvas vcxeraju vzrivuf om voz-bomb ktor slucxil u kazarmas breg-ohronaf okol 50 km vostokuo ot Algerju glavn-grod Alzxier uzx dosagil 50 i prodolgijt visxit.

2007-09-08, subotak. Usled vcxeraju avaria kamionuf v Indju sxtat Ragxastan bili smertilju prinaimensx 83 pilgrimnikis. Pilgrimnikis ehali na kamion ktor na ostrju dorogju krivina dol-padal v propastuf.

2007-09-08, subotak. Podcxas verh-vstretie om ATES (APEC), ili organizacia Azju-Tihokeanju Ekonomju Sotrudief, Rosju prezident Putin zudelal serial vstretiefs s neskolk mezxunarodju veditelis vklucxuo tut-utroju vstretie s Cxinaju prezident Hu Dzingtao.

2007-09-08, subotak. Nai-velju virobitel komputorju procesorifs, Intel, predziavil novju cxtir-jadroju komputor-procesor Xeon.

2007-09-08, subotak. Portugalju polcia obvinil obdva roditelis cxtir-rocxju Britzemju mlodicaf, Madelaine, ktor iscxezil v Portugal om 3-ju Mai tut rocxuf. Egzistijt podozrenie zxe Madeleine ne bil otnesilju no smertilju.

2007-09-07, piatak. Podcxas napadenie Irakju Sunitnikju provinciaf Anbar, ktor es zapaduo ot Bagdad, bili smertilju siem USA-ju voisko-sluzxnikis. Ofisju cxislo smertilju USA-ju voiakifs v Irakju voina uzx dosagil 3760.

2007-09-07, piatak. Rosia oglosil zxe do rocx 2010 bu razmestit novju mezxu-kontinentju balistju raketis tipuf RS-24. Tut tip mnog-glovju raketuf mozx pronikit vse nai-modernju tut-vremju sxtitis proti-raketju obronaf.

2007-09-07, piatak. Tut utro podcxas verh-vstretie om ATES (APEC), ili organizacia Azju-Tihokeanju Ekonomju Sotrudief,  v Australju vel-grod Sidni, Rosju prezident Putin vstretil USA-ju prezident Busx.

2007-09-06, cxtirak. V sever-vostokju Algerju grod Batna seba-bombnik smertil prinaimensx piatnades i poranil duzinas cxlovekis.

2007-09-06, cxtirak. Proslavju Italju operaju tenor-pesnatel, Luciano Pavarotti, umiral prosxlju nocx v Italju grod Modena usled pankreasju rak-bolez. Rakbolez pankreasuf es din iz nai-opasju tipuf rak-bolezuf. Pavarotti imal 71 rocxis i ostavil mlodju svad-zxen i cxtir detes.

2007-09-05, sredak. Rosju gigadolarnik i oli-kradnik Abramovicx takak pervju privatju osoba kupil letidlo Airbus A-380. Letidlo cenil tri-sto-milion dolaris (USD). A-380 es 73 metris dolgju i normalju verzia imajt obiem-sposobost 840 pasazxiris.

2007-09-05, sredak. Tut-utroju vzriv bombuf v Bagdadju Sxiitnikju cxast Sadr-grod smertil prinaimensx dinnades i poranil okol dva duzinas cxlovekis.

2007-09-05, sredak. Tut utro startil v Australju vel-grod Sidni verh-vstretie om ATES (APEC), ili organizacia Azju-Tihokeanju Ekonomju Sotrudief. Vstretief ucxastijut tozx Rosju prezident Vladimir Putin i USA-ju prezident Gxorgx Busx.

2007-09-04, vtorak. Vcxera nacxil v Panama slavnostju sxirenie 93-rocxju Panamaju kanaluf. Tut sxirenie kanaluf bu dva-razit obiem-sposobost kanaluf i umozxit plus velju korabis prohodit kanal. Slavnostuf ucxastili Panamaju prezident Martin Torrijos i bilju USA-ju prezident Jimmy Carter.

2007-09-03, ponedelak. U Slovakju malgrod Hrinova dol-padal v propastuf pasazxir-autobus nesitsju 40 pasazxiris. Cxtir cxlovekis utratili zxizn, trinades bili poranilju.

2007-09-03, ponedelak. Karibikju hurikan Felix nagluo siljuvil i dosagil sila kategoriaf piat ktor imajt vitr bistrju bolsx cxem 270 km/cxas. Felix neposreduo ogrozijt Jamaika, Kurakao i Beliz. Zapaduo ot Meksik Tih-Okeanju tropikju buria Henriette ktor imajt vitr bistrostuf 112 km/cxas putovajt v napramenie 'Baja California', ili Niz-Kalifornju polostrov.

2007-09-03, ponedelak. Udorogju bombis smertili vo vostokju Afganzem vcxera siem bezopasnikis vklucxuo cxtir tainju agentnikis. Vcxera povstanikis tozx napadili Afganzemju voisko-konvoi i pozxarili prinaimensx sxesnades zapas-kamionis ktor provozili zapas iz letisxtie Bagram v Kandaharju NATO-ju voina-bazuf.

2007-09-02, posubotak. Potokju dozxdis tropikju buriaf Henriette udarili Meksikju otdih-grod Akapulko gde pricxinili bolot-lavinis ktor smertili prinaimensx sxes cxlovekis.

2007-09-02, posubotak. Usled pod-morju zemtrasenie silaf 6,9 gradusis Rihtersxkalaf, ktor slucxil tut utro v jugju Tih-okean, bil oglosilju cunami-ostrozxenie.

2007-09-01, subotak. Dva malju akrobatju letidlos sotreskili podcxas predziavenie v Polakia. Obdva pilotis bili smertilju.

2007-09-01, subotak. Podcxas intervu s popredju Britzemju magazin, Britzemju generalnik Tim Cross virazxil svoi omnenie zxe USA-ju posle-voinaju politia v Irak es 'fataluo defektju'. Nedavnuo inju Britzemju generalnik, Mike Jackson, skazal zxe USA-ju posle-voinaju politia v Irak es 'intelektuo bankrotju'.

2007-09-01, subotak. Soglosuo s dover-dostoinju raportis Rosia planijt poslat cxlovek na Luna do rocx 2025 i postroit Luna-baz do rocx 2032. Rosia planijt tozx cxlovekju ekspedicia na Marsuf do rocx 2035.

2007-09-01, subotak. Bilju Pakizemju perv-ministr, gospica Benazir Bhutto, oglosil zxe planijt vernut v Pakizemuf esli bu ili ne bu dosagit soglosie s diktaturnik Pervez Musxaraf.

2007-09-01, subotak. Australia predgotovijt dla verh-vstretie om ATES (APEC), ili organizacia Azju-Tihokeanju Ekonomju Sotrudief, ktor bu startit sledju siemden. Vstretief bu ucxastit tozx Rosju prezident Vladimir Putin i USA-ju prezident Gxorgx Busx. Vstretie bu slucxit v Australju vel-grod Sidni.

2007-09-01, subotak. Tut den Rosia pomnijt tri rocxis ot Beslanju masakr usled ktor umirali okol 330 cxlovekis, perevazxuo detes. Beslanju masakr slucxil om pervju septembr 2004, pervju den sxkoluf. Tut utro, tri rocxis posle tot uzxasju teror-akt, teroristis vnov vzrivili bomb v Ingusxetju glavn-grod Mahacxkala ktor smertil cxtir polcnikis. Ingusxetia grancijt s Cxecxnia. Poskroz problemis posle dva-mesacxju letoju prazdenis tut-den nacxil sxkol dla 14,5 milion Rosju ucxnikis i dla milionis ucxnikis v inju Slaviansk krainis.

2007-08-31, piatak. Trudnikis iz Gdanskju korab-zavod, ktor es rodisxtie Polakju trud-soiuzuf Solidarnowx, protestili v Brusel proti viprosba Europsoiuzuf abi nizili virob i cxislo trud-mestofs. Polakju sxtatju pomoc dla Gdanskju korab-zavod narusxijt konkur-regulis Europsoiuzuf.

2007-08-31, piatak. Rosju i USA-ju ekspertnikis bu vstretit om 15-ju septembr v Azerbia dla peregvoris o planitju USA-ju voina-bazis v Cxehia i Polakia. Rosia predlozxil USA vmest voina-bazis v sredju Europ upotrebit voina-baz v Azerbia dla proti-raketju obrona Europuf. Soglosuo s Rosju gvornikis USA-ju voina-bazis v sredju Europ bi ogrozili bezopasost Rosiaf.

2007-08-31, piatak. Rosju polcia zaderzxil kamionistuf ktor zukradil piat-metris dolgju metalju most cxez malju reka, tof razkusokil i prodal v sber metaluf.

2007-08-31, piatak. Usled tut-utroju vzriv seba-bombnikju vozuf u vstup v Kabulju letisxtief bil smertilju din i poranilju cxtiri cxlovekis.

2007-08-31, piatak. V predgrod Brazilju velgroduf Rio-de-Zxaneiro prosxlju nocx sotreskili dva poezdis. Usled avaria bili smertilju prinaimensx 8 i poranilju okol 80 cxlovekis.

2007-08-31, piatak. Prosxlju nocx USA-ju voisko-letidlo tipuf C-130 nesitstju tri USA-ju senatnikis i din parlamentnik kratuo posle start iz Bagdadju letisxtie bil napadilju ot tri raket-granatis. Letidlo ne bil udarilju no dolzxil upotrebit uskacxju manevris.

2007-08-31, piatak. Prosxlju nocx v Sredzemju Morie u Izraelju port Haifa sotreskili dva korabis.

2007-08-30, cxtirak. Podcxas sledju des-rocxies ekspertnikis ocxekajut v Arktia novju, modernju zlato-goracxka usled ogromju neft-bogatstvo ukritju na dno Arktju okeanuf.

2007-08-30, cxtirak. Belgju guverie zabranil planitju marsx proti Islamuf. Marsxuf planijut ucxastit razlicxju ultranacionalistju grupis vklucxuo neskolk Cxehis i mozxuo tozx inju Slavianis. Soglosuo so sleditelis takai marsx proti Islamuf bu resxit nisxto i mozx mozx tolko gorsxit i polarizit otnosenies mezx Islamju Vset i Europsoiuz.

2007-08-30, cxtirak. Turkmenia nacxil postroenie siem-tisicx km dolgju gaz-trubvoduf v Cxinaf.

2007-08-30, cxtirak. Vcxera Afganzemju Talibannikis puskili pervju dvanades jug-Koreaju zalozxnikis, des zxenis i dva muzxis. Iz origju grup 23 misionistis siem zalozxnikis vcxera esxte ostatili zaklucxilju. Tut den puskili talibannikis posledju siem zalozxnikis. Vzad jug-Koreaju guverie obecxal iztiagat svoi voiakis i Kristnikju misionistis iz Afganzem.

2007-08-30, cxtirak. Soglosuo s gvornikis Grecju guverief masaju pozxaris ktor udarili Grecia prosxlu siemden smertili prinaimensx 64 cxlovekis i obezdomovili okol sxesnades-tisicx obitatelis. 250-tisicx hektaris, to es 2500 kvadrat-kilometris, om lesis i sadis bili opustosxilju. Ziavijt zxe pozxaris es koncuo pod kontrol.

2007-08-29, sredak. USA-ju vel-grod Nov-Orelan tut den pomnil katastrof pricxinilju ot hurikan Katrina ktor slucxil pred dva rocxis i ktor smertil 1600 cxlovekis. Hurikan Katrina prorval nasipis i zatopil Nov-Orleans.

2007-08-29, sredak. Slovakia tut den pomnijt 63-ju kazxd-rocxie Slovakju Narodju Povstanief, ktor slucxil v rocx 1944. Tamgda normalju Slovakju voisko podporitju ot partizanis povstanil proti Nemcju okupacju voisko. Povstanief ucxastili ne tolk Slovakju no tozx Cxehju, Rusju, Ukrainju, Polakju, Serbju i inju voiakis i partizanis.

2007-08-29, sredak. V Azerbju glavn-grod Baku podcxas postroenie zavalil cxtirnades-etazxju budov. Prinaimensx duzina trudnikis bili smertilju. Soglosuo s pervju raportis budov bil postroilju bez budov-propusk.

2007-08-28, vtorak. Bilju Turcju ministr zagrancief, gospic Abudllah Gul, bil tut den izvolilju ot parlamentnikis takak dinnadesju prezident Turciaf. Opozicnikis boiajut zxe Gul bu podkopat osnov Turcju sekularizmuf.

2007-08-28, vtorak. Azerbia planijt postroenie novju neft-pristanuf na Kaspju morie. Tut novju neft-pristan dolzxbi dva-razit eksportenie neft-produktifs iz Azerbia.

2007-08-28, vtorak. Raport Sodinju Narodifs obnazxil zxe Afganzemju opium-virob dosagil novju rekordju uroven. Iz prodazx opiumuf profitijut ne tolk Talibannikis no tozx podkupju cxinovnikis Afganzemju marionetnikju guverief.

2007-08-28, vtorak. Soglosuo s raportis Rosju polcia zaderzxil prinaimensx 10 cxlovekis usled ubitie zxurnalisticaf, Politkovskaia. Politkovskaia ktor podporil Cxecxnju teroristis i bil proti Putinvoi guverie ziavuo bil ubilju ot Cxecxnju teroristis financitju ot oli-kradnik Berezovski. Ona bil ubilju abi Rosju guverie bil podozretju za tut ubitie i abi de-stabilili Rosia. Odnakju zlo-grup tozx smertil inju opozicnikis Rosju guverief abi populacia dumal zxe Rosju guverie es otvetju za tut ubities. Podobuo, pred neskolk rocxis, bil v Libanon smertilju vistupitsju opozicnik abi perevrotnikis spuskili perevrot proti Siuria.

2007-08-28, vtorak. Katastrofju pozxaris v Grecia, ktor nacxili prosxlju siemden, uzx smertili bolsx cxem 60 cxlovekis i prodolgijut poskroz usilie dev-tisicx pozxarnikifs i zagrancju pomoc. Grecju polcia podozrejt zxe nektor pozxaris bili zapalilju ot podpalnikis i zaderzxil prinaimensx 9 podozrenikifs. Soglosuo s dover-dostoinju raportis neskolk spekulnikis pozxarili ohronatju lesis abi mozxili polucxit budov-propuskis no ne ocxekali zxe pozxaris bu statit ne-kontrolimju. Grecju guverie proglosil zxe vse pozxarilju oblastis bu vnov zalesilju.

2007-08-25, subotak. Tut den bil v Budapesxt tvorilju ekstremnikju, sxovinistju milcnikju grup, takzvanju  Madarju Gvardia. Pervju piatdes cxlenis tut rasistju proti-Slaviansk grupuf bili ofisuo vprisagalju tut den ot bilju Madarju ministr obronaf, Lajosx Fur. Madarju primitivju kocxevnikis vtorgali v Dunavju nizinaf pred tisicx rocxis iz zapadju Mongolia i podkorili origju Slaviansk obitatelis tut regionuf. Etnikuo dnesju Madaris gvorijut Azju jazika no usled znasilie tisicxis Slaviansk zxenifs imajut do 90 proc Slaviansk krevuf. Edinju vigod Madarju primitivju kocxevnikis imali nad origju plus vpredilju Slaviansk obitatelis Dunavju oblastuf bili onivoi konis takzxe onivoi primitivju zverzlo i brutalost.

2007-08-25, subotak. Posle nedavnju scenanie dol-padanief Rosju bombuf v Gruzinia, Saakasxvilivoi marionetnikju rezxim vnov izdumal novju provokacia. Tper Saakasxvilivoi zlo-grup utverdijt zxe dolstrelili v Gruzinia Rosju letidlo. Soglosuo s ekspertnikis Gruzinju voiakis vnov prostrili na zem socxastis starju avarilju letidlof abi predstirali zxe dolstrelili Rosju gagat-let. Ziavuo Saakasxvili povtorijt Stalinvoi lgas i teror i nektor Gruzinnikis verajut zxe Saakasxvili es Stalinvoi vnov-rodenie. Takak Stalin, nedavnuo jegoi sudis tozx osudili i zaklucxili duzinas jegoi politju protinikifs.

2007-08-25, subotak. V jug-zapadju Afganzemju provincia Helmand podcxas bombenie Afganzemju 'Talibannikis' USA-ju bomb-letidlo tipuf F15 smertil tozx prinaimensx tri Britzemju voisko-sluzxnikis. Cxislo Afganzemju civilnikju zxertvas ne bil oglosilju.

2007-08-25, subotak. Sxveicarju nai-verhju sud resxil zxe sudvodenie proti olikradnik Hodorkovski es 'polituo motivilju' i prikazil Sxveicarju institutis ne sotrudit s Rosju prokuraturnikis. Takak podcxas Dvaju Vsetju Voina i tper Sxveicaria podporijt proti-Slaviansk kriminalnikis i teroristis. Odnakju Sxveicarju sud podporijt i planijt sistemju genocid etnikju mensxostifs v Sxveicaria posred kradenie i germanizenie onivoi detes. Des-tisicxis Slaviansk detes i roditelis es zxertvas tut Sxveicarju genociduf.

2007-08-25, subotak. Usled mocju ne-kontrolimju pozxaris v jugju Grecia bili smertilju uzx prinaimensx cxtirdes-cxtir (44) cxlovekis i sleditelis ocxekajut zxe tut cxislo bu esxte visxit. Pozxaris opustosxili tisicxis hektaris lesuf, glavnuo na jug-Grecju polostrov Peloponez.

2007-08-24, piatak. V mezxunarodju tovar-birzas cen psxencuf dosagil rekorduo visxju uroven. Cen psxencuf visxil usled nepriatju pogod v Kanadia i v Europ i pravdapodobuo bu pricxinit visxenie cenuf om hleb.

2007-08-24, piatak. Posle neskolk globalju skandalis i otzvanie milionis igralkas i inju tovaruf Cxinaju guverie proglosil voina proti otravaju tovar.

2007-08-24, piatak. Soglosuo s opin-analiz publikju omnenief ktor zudelal Polakju firma CBOS, bolsxost obitatelifs Polakiaf otvergijut planis Polakju guverief postroit USA-ju raket-baz v Polakia. No marionetnikju podkupju dvaoicxas, Jaroslav i Leh Kacxinski, podporijut tut plan ibo soglosuo s dover-dostoinju raportis polucxili milionis USD dla svoi izvolba i za podlizanie ot USA-ju tainju sluzxbas. Abi visxili svoi popularost dvaoicxas Kacxinski podstrekajut proti-Rosju nenavid i sxovinizm. Soglosuo s razlicxju Slaviansk organizacias, takai politia tolk razdelijt i nisxtovijt celoju slavianstvo.

2007-08-23, cxtirak. Prinaimensx dvades-piat zaklucxnikis umirali v Brazilju zaklucxilna usled pozxar. Pozxar bil nameruo zapalilju ot konkuritsju zlo-grup zaklucxnikifs.

2007-08-23, cxtirak. Vo vostokju Rosia v Habarovskju oblast podxas trenirenie doltresil bomb-letidlo tipuf SU-24. Nikto bil poranilju i obdva pilotis mozxili seba bezopasuo katapultit. Pricxin avariaf esxte ne es znalju. Dva spasitelju vrotletis tipuf MI-8 kratuo posle avaria naidili obdva pilotis.

2007-08-23, cxtirak. Vsetju Organizacia Zdrovief, VOZ, ktor imajt sidka v Zxeneva, vcxera ostrozxil vo svoi kazxd-rocxju raport pred globalju epidemias, ktor mozxbi smertit milionis obitatelifs nasx planetuf.

2007-08-23, cxtirak. Mega-hurikan Dean posle udarenie Jukatanuf i Meksikju breguf slabjuvil i statil normalju tropikju buria. V Meksik bili raportilju nikai zxertvas. Takak predostorzx Meksik evakuacil svoi pri-bregju neft-platformis i ostanil svoi edinju atom-elektrikilna.

2007-08-22, sredak. V severju Irak doltreskil USA-ju voisko-vrotlet tipuf UH-60 Black-Hawk (cxernju jastreb). Vse cxtirnades USA-ju voisko-sluzxnikis na palub bili smertilju. Soglosuo s gvornikis USA-ju guverief vrotlet avaril usled mehanju problemis no soglosuo s Irakju povstanikis vrotlet bil dol-strelilju. V inju cxastis Irakuf seba-bombnikis smertili prinaimensx dva-des cxlovekis.

2007-08-21, vtorak. Posle udarenie Jukatanuf hurikan Dean slabjuvil ot kategoria piat do kategoria tri hurikan i prodolgil dvigat severuo popri Meksikju breg. Na polostrov Jukatan bili smertilju prinaimensx duzina cxlovekis.

2007-08-21, vtorak. Poskroz maljusx usxterb izol-paltof, USA-ju kozmos-sxatl Endeavour pristanil bezopasuo na Kenedivoi kozmos-drom v sxtat Florida.

2007-08-21, vtorak. Bistrost vitruf om hurikan Dean vnov siljuvil i uzx dosagil 270 km/cxas, sxto es hurikan naimocju kategoriaf piat. Tut utro hurikan Dean udaril Meksikju Jukatanju polostrov i nauknikis ocxekajut zxe posle neskolk den bu udarit breg USA-ju sxtatuf Teksas i oblast neft-platformis v Meksikju zaliv. Usled hurikan Dean USA-ju kozmos-agentia NASA kratil mision sxatluf Endeavour ktor dolzx-bi prizemit tut vecxer. Poskroz ogrozenie neft-platformifs v Meksikju zaliv cen neftuf ostatijt okol 70 USD za bocxka. Hurikan kategoriaf piat imajt sposobost pricxinit katastrofju usxterb.

2007-08-20, ponedelak. Pervju pod-premier Rosiaf, gospic Sergei Ivanov, tut den ucxastil testuf novju Rosju pasazxir-letidlof, takzvanju Supergxet-100, ot firma Suhoi. Supergxet-100 es regionju pasazxir-letidlo sredju dosaguf dla sto pasazxiris. Serialju virob tut letidlof bu nacxit v rocx 2008. Proekt-firma Suhoi es glavnuo proslavju za svoi verh-modernju voisko-letidlos.

2007-08-20, ponedelak. Taivanju pasazxir-letidlo tipuf Boeing-737 polnuo pozxaril kratuo posle prizemenie na Japonju ostrov Okinava. Vse 165 cxlovekis na palub bili spasilju. Tocxnju pricxin pozxaruf esxte ne es jasnju no sviditelis slisxili nekai vzriv na palub letidlof. Pasazxiris bili evakuacilju iz letidlo tolk tri minutis pred toi grandiozju vzriv i pozxar.

2007-08-20, ponedelak. Hurikan Dean ktor, imajt bistrost vitruf do 230 km/cxas, udaril jugju cxast ostrovuf Jamaika. Tut mocju hurikan grozijt neft-produktenie v Meksikju zaliv i mozx visxit mezxunarodju cenis neftuf. Usled hurikan Dean USA-ju kozmos-agentia NASA kratil mision sxatluf Endeavour.

2007-08-19, posubotak. Na letisxtie u Slovakju grod Lucxenec 33-rocxju parasxutnik dol-padal iz visxost 1200 metris bez pravilnuo razkritju parasxut i prezxil. Nesxtastie slucxil podcxas jegoi pervju (i mozxuo tozx posledju?) trenir-skacxok.

2007-08-18, subotak. Usled potokju dozxdis Cxinaju vugol-kopalna bil zatopilju zapoimats okol 170 sxahtarifs pod zemla.

2007-08-17, piatak. Rosia oglosil zxe bu obnovit dalk-distancju poletis strategju aviaciaf, ktor bili pere-rivilju v rocx 1992. Soglosuo s gvornik Rosju guverief Rosia obnovijt tut poletis ibo inju krainis ne sledili primer Rosiaf i prodolgijut podobju patrulju poletis. Tut utro nacxili dalk-distancju poletis cxtirnades strategju bomb-letidlofs i onivoi soprovoditsju podporju i tankerju letidlofs. Soglosuo s Rosju guverie tut obnovenie strategju poletifs es dolg-vremju. Poletifs bu ucxastit perezmenuo dva-des letidlo-grupifs iz ktor cxtirnades bu vsegda vo vozduh.

2007-08-17, piatak. Ofisju cxislo smertilju okupacju voiakifs podcxas Irakju voina dosagil cxtir tisicx. Iz tot cxislo es 3702 USA voiakis. Neofisju cxislo smertilju okupacju voisko-sluzxnikis es mnog visxjusx.

2007-08-16, cxtirak. Beztrudost v Bulgaria dosagil novju rekordju uroven prosxlju sxesnades rocxifs, siem i pol procent. Porovnits s prosxlju mesacx beztrudost nizil om dva procent. Ne es znatju esli nizenie beztrudostuf bil pricxinilju usled visxenie trud-mestos ili usled emigrenie Bulgarju trudnikifs.

2007-08-16, cxtirak. Cxislo Jazidnikju zxertvas smertilju usled vtorakju bombenies v severju Irak uzx perevisxil piat-sto.

2007-08-16, cxtirak. Mocju zemtrasenie silaf 7,9 gradusis Rihtersxkalaf ktor udaril tut prosxlju nocx Peru smertil prinaimensx piat-sto i poranil bolsx cxem tisicx-piatsto obiatelifs. Koncju cxislo zxertvas esxte ne es znalju. Epicentr zemtrasenief bil okol 150 km jug-vostokuo ot Peruju glavn-grod Lima v glubin 40 km pod zem. 85-tisicx obitatelifs bili obezodmovilju.

2007-08-15, sredak. Usled zatopis pricxinilju ot potokju dozxdis bili v severju Korea obezdomovilju okol tri-sto-tisicx obitatelifs. Zatopis bu esxte plus gorsxit sever-Koreaju bedaju zxatva i nedokormenie 23-milion obitatelifs.

2007-08-15, sredak. Serial bombifs tut utro smertil okol dva-sto cxlenis Kurdju ne-musulmnikju Jazidju religiaf v severju Irak.

2007-08-15, sredak. Vzriv bombuf vo vostokju cxast Afganzemju glavn-groduf Kabul smertil tri Nemcju voiakis. Taliban prinal otvetost za tut teror-akt.

2007-08-14, vtorak. Soglosuo s Rosju polcia vzriv bombuf ktor tu-den slucxil v ekspres-poezd mezx Moskva i Petergrod bil teror-akt, pravdapodobuo ucxinilju ot Cxecxnju teroristis ktor es podporitju i financitju ot Berezovski i podobju kriminalnikis. Usled izkoleanie poezduf neskolk duzinas cxlovekis bili poranilju.

2007-08-14, vtorak. Podcxas postroenie v Cxinaju provincia Hunan zavalil most smertits prinaimensx 29 cxlovekis.

2007-08-12, posubotak. Serbju tenisnik, Novak Gxokovicx, tut den v Kanadia vigral Montrealju turnir. Vo final turniruf Gxokovicx podkoril Sxveicarju tenisnik Roger Federer.

2007-08-12, posubotak. Pakizemju diktaturnik Musxaraf priehal tut utro dla ofisju navestenie Afganzemuf i vstretie s Afganzemju prezident Karzai. Obdva marionetju prezidentis gvorili o vzaimju problemis v grancju oblast ktor es pod kontrol povstanikifs ili al-Kaidaf.

2007-08-10, piatak. Letidlo tipuf Twin-Otter-DHC6 avaril tut den u ostrov Moorea vo Francju Polinezia. Prinaimensx cxtirnades cxlovekis utratili zxizn.

2007-08-10, piatak. V USA-ju velgrod Rockford sxofer monstrju kamionuf podcxas poziavenie utratil kontrol kamionuf i avaril v tolpa pogleditelifs. Prinaimensx 9 cxlovekis bili poranilju.

2007-08-10, piatak. Birzas v USA i v Europsoiuz bili udarilju ot panik usled kriza USA-ju dom-promisluf.

2007-08-10, piatak. Vosnades (18) geisk muzxis bili osudiju om smert posred kamenenie v sever-vostokju Nigerju sxtat Baucxi. Smert posred kamenenie es prikazilju dla geinikis ot sxari-zakonis v Islamnikju oblastis i krainis.

2007-08-10, piatak. Soglosuo s pervju raportis bolsx cxem piatdes cxlovekis utratili zxizn usled sudaris mezx polcia i islamistis v jugju Filipinia.

2007-08-10, piatak. Soglosuo s pervju raportis bolsx cxem piatdes cxlovekis utratili zxizn usled sudaris mezx polcia i islamistis v jugju Filipinia.

2007-08-09, cxtirak. Prosxlju nocx Britzemju voisko-vrotlet nesitsju dvanades cxlovekis na palub doltreskil v severju Anglo-zem. Dva cxlovekis utratili zxizn.

2007-08-09, cxtirak. Polakju ministr zagrancief, gospica Fotigova, tut den proglosil zxe viprosbanie kompensenief ot Nemcis za utratilju imanie es skandalju. Nemcia dolzxbi kompensit Polakia za ubities Polakju obitatelifs i nisxtovenie Polakju ekonomiaf i ne protivrotuo.

2007-08-09, cxtirak. V Cxehia zudelalju trenir-letidlo tipuf L-39 tut den dol-treskil v jugju cxast Europju Rosiaf podcxas pilotju trenirenie. Obdva piloti spasili seba posred katapultis.

2007-08-08, sredak. USA-ju okupcju voisko v Irak tut den masakril okol 30 civilnikifs ktor bili podozrelju za kontrabandenie oruzxief iz Iran.

2007-08-08, sredak. USA-ju kozmos-agentia NASA v Kennedyvoi kozmosdrom vo sxtat Florida predgotovijt gor-puskenie kozmos-sxatluf Endeavour. Sxatl dolzxbi but gorpuskilju tut nocx.

2007-08-06, ponedelak. V Horvatju otdih-grod Dubrovnik na breg Sredzemju morief bil proglosilju cxrez-obicxju status usled ogromju pozxar ktor grozijt tut perekrasju grod.

2007-08-06, ponedelak. Seba-bomnik ktor vzrivil seba i kamion v Sxiitnikju cxast sever-Irakju groduf Tel-Afar, ktor es okol 420 km sever-zapaduo ot Bagdad, tut utro smertil prinaimensx 25 cxlovekis.

2007-08-06, ponedelak. Tut den Hirosxima pomnijt 62-ju kazxd-rocxie vzrivuf pervju atom-bombuf ktor smertil okol 140-tisicx cxlovekis. Usled tut pomnenief priehali v Hirosximaf okol 45-tisicx navestitelis takak Japonju perv-ministr Sxinzo Abe.

2007-08-04, subotak. Britzemju perv-ministr Gordon Brown pererivil svoi prazdenis i vernul v svoi ofisuf usled epidemia dobitokju cxumaf ktor udaril Britzem. Vse miaso-eksportis iz Britzem bili pererivilju.

2007-08-03, piatak. Usled masaju pozxar v sever-Slovakju trudnikju ugostilna umirali prinaimensx siem cxlovekis.

2007-08-03, piatak. Sxesnades cxlovekis, vklucxuo neskolk detes i zxenis, tonuli usled perekidanie perebremilju lodkaf v Indju reka Ganges u sviatju Hinduistju grod Varanasi.

2007-08-03, piatak. Usled tut-utroju bombenie ot USA-ju letidlos Afganzemju groduf Mazari-Dini v provincia Helmand bili smertilju bolsx cxem dva-sto cxlovekis, perevazxuo civilnikis. Soglosuo s TV-siet Al-Gxazira tut-utroju brutalju bombenie ktor nisxtovil polnju mecxet cielil natiskit Talibannikis abi puskili 21 jug-Koreaju zalozxnikis.

2007-08-03, piatak. Poezd-avaria ktor slucxil prosxlju nocx v osamotilju oblast Demokratju Republikuf om Kongo smertil prinaimensx 68 cxlovekis.

2007-08-02, cxtirak. Serial tri zemtraseniefs silaf okol 6,4 gradusis Rihtersxkalaf ktor slucxili na jugju cxast vostok-Rosju ostrovuf Sahalin smertili prinaimensx tri cxlovekis.

2007-08-02, cxtirak. Cxtir-des-rocxis starju most cxrez reka Misisip v USA-ju velgrod Minneapolis zavalil podcxas vecxerju spesx-vrem. Prinaimensx 50 automobilis dolpadali na breguf ili v rekaf.

2007-08-01, sredak. Soglosuo s Oxfam i inju agentias okol tritink Irakju detes es glodju ili nedokormilju. Polozxenie es mnoguo gorsxju cxem podcxas Sadamvoi rezxim, poskroz otsutie i anulenie sankcias i visxenie neft-produkenief. Ekspertnikis dumajut zxe USA kradijt milionis barelis Irakju neftuf bez platenie.

2007-08-01, sredak. Posle des-rocxis neresxenief Sodinju Narodis soglosili poslat miertvoritelis v Darfuruf. Cinicxju sleditelis voprosijut pocx, esli USA-ju satelitis uziavili neft pod Darfurju pol-pustinia? Nedavnuo bil oglosilju zxe satelitis uziavili pod-zemju voda-ozero, no do tper nikto oglosil esli uziavili tozx neft. Edinju fakt ktor es jasnju: satelitis pereiskali Darfurju podzemie i naidenie neftuf bu tainilju do podpisanie kontraktifs.

2007-07-31, vtorak. Posle 38-rocxju okupacia Britzemju voisko iztiagal iz Sever-Irlandia. Podcxas Sever-Irladnju grodnikju voina mezx Katoliknikis i Protestannikis bolsx cxem 3700 cxlovekis utratili zxizn.

2007-07-31, vtorak. Masaju pozxaris ktor startili vcxera na Espanju Kanarju ostovis do tper ne bili zugasilju. 24-tisicx hektaris lesuf bili nisxtovilju i 11-tisicx obitatelis i turistis bili evakuacilju. Gasenie ogenuf slozxjuvijt goracxju pogod i silaju vitr.

2007-07-31, vtorak. Vostok-Filipinju vulkan Bulusan tut den vnov probudil. Dnesju vzriv vulkanuf gor-kidal vulkanju pepel vo visxostuf piat kilometrifs.

2007-07-28, subotak. Nad zapad USA-ju grod Phoenix, v sxtat Arizona, slucxil sred-vozduhju sotreskenie dva soperju TV-vrotletifs ktor filmili polcju gonenie belju mini-kamionuf. Vse cxtir cxlovekis na palub obdva vrotletifs, tot es dva pilotis i dva kameranikis, bili smertilju. Triju soperju TV-vrotlet filmil avaria. Ruinis obdva sotreskilju vrotletifs prizemili v sred-grodju park.

2007-07-27, piatak. V sever-Rosju grod Severodvinsk slucxil vzriv ktor usxterbil voiskoju podlodka podcxas ispravenie. Nikai zxertvas ni visxenie radioaktivostuf bili raportilju.

2007-07-26, cxtirak. Silaju vzriv ktor usxterbil glavnju gaz-trubvod v sever-zapadju Rosia u Petergrod, soglosuo s ofisju gvornikis ne bu grozit uroven gaz-eksportuf v zapadju Europuf. Tocxnju pricxin vzrivuf esxte ne es jasnju no ne bil pricxinilju ot terorizm. Nai-pravdapodobju pricxin vzrivuf bil zastarju trubvod. Vzriv trasil budovis do dalkost piat kilometris.

2007-07-26, cxtirak. Usled silaju vzriv ktor slucxil tut utro v Siurju grod Aleppe u Turcju granc bili smertilju prinaimensx piatnades i poranilju okol 50 voiakis. Soglosuo s ofisju gvornikis pricxin vzrivuf bil goracx-volna i visxju letoju tempraturis.

2007-07-25, sredak. Goracx-volna i pozxaris v Balkania i v Italia prodolgijut. Na primer v Grecia temperaturis podcxas prosxlju sxes denis dosaglili ili perevisxili 45 gradusis Celsius.

2007-07-25, sredak. Serbju parlament prinal zakon soglosuo s ktor Kosovo es nedelimju socxast Serbiaf. Odnakvremuo 250-cxlenju Serbju parlament ostrozxil vse krainis ktor hotijut uznat nezavisost om Kosovo ot Serbia.

2007-07-24, vtorak. Britzem bil udarilju ot naivazxnju potopis posledju 60 rocxifs. Usled potopis tristo-piatdes-tisicx obitatelis ostatili bez voda i piatdes-tisicx bez elektrik.

2007-07-24, vtorak. Moldavia perezxivajt katastrofju suhost, naivazxnju ot rocxis 1946 - 1947, ktor pricxinil masaju glod i glodovenie. Tut leto uzx dva siemdenis tempereturis perevisxili cxtirdes gradusis Celsius.

2007-07-24, vtorak. Piat Bulgarju lecx-sestras i din Palestinju lecxar vernuli tut utro v Bulgariaf na palub Francju prezidentju letidlo soprovidilju ot suprugica Francju prezidentuf, gospica Sarkozy. Svobodilju zdrov-opekatelis bili zaklucxilju vos i pol rocxis v Libvia za nepravdaju obvinenies zxe infekcili cxtirsto Libvju detes om imunbolez.

2007-07-23, ponedelak. Tagxikzemju ministrie cxrezobicxju situaciafs oglosil zxe podcxas prosxlju vikend v Tagxikzem umirali dvanades cxlovekis usled zemtrasenie i zem-lavinis.

2007-07-23, ponedelak. Posle katastrof Polakju autobusuf u Grenoble vo Francia vcxera tozx avaril Rosju autobus v zapadju Polakia nesitsju Rosju turistis iz Francia. Na palub autobusuf bili 45 Rosju turistis i dva Belarusju sxoferis. Iz 23 poranilju turistis piat turistis terpili vazxnju poranenies.

2007-07-23, ponedelak. Vo vcxeraju Turcju parlamentju izvolba vladitsju PKP polit-parta vigral 46,6 proc glosifs ili 342 sidkas v 550-sidkaju Turcju parlament. PKP-parta es cxastuo pogleditju takak ekstremnikju islamistju polit-parta i nespokoinijt mnogju Europju politnikis.

2007-07-22, posubotak. Autobus nesitsju okol 50 Polakju pilgrimnikis dolpadal vof canion goraju rekaf u Francju turist-grod Grenoble i pozxaril. Prinaimensx 26 pilgrimnikis bili smertilju i okol duzina bili vazxnuo poranilju. Grenoble es v jug-vostokju goraju oblast Franciaf. Polakju katolikju pilgrimnikis navestili Notre-Dame-de-la-Salette, ktor es okol 50 km juguo ot Grenoble.

2007-07-22, posubotak. Usled surovju pogod, takak potokju dozxdis, potopis i bolot-lavinis, bili v razlicxju oblastis Cxinaf podcxas prosxlju siemden smertilju bolsx cxem sto cxlovekis. Des-tisicxis obitatelis otbegili iz svoi domos.

2007-07-22, posubotak. Tut utro nacxil v Turcia pred-vremju parlamentju izvolba ktor ucxastijut cxtirnades polit-partas i siem-sto nezavisju kandidatnikis. Turcju parlament imajt 550 sidkas. Soglosuo s nektor obgodas Turcnikis imajut ot 30 do 40 proc Slaviansk krevuf usled okupacia i nasilju poturcenie Slavianifs podcxas neskolk sto-rocxies Otomanju imperuf. 43 iz 74 milion obitatelifs Turciaf mozx ucxastit izvolbaf.

2007-07-22, posubotak. Neboskreb ili vezxa Burgx Dubai ktor es postroitju v glavn-grod Pers-zalivju krainuf Dubai uzx tper statil nai-visxju neboskreb Vsetuf. Burgx Dubai tut den dosagil visxost 512 metris no koncju visxost bu okol 700 metris. Vnutr neboskrebuf popri ofisis bu okol 30-tisicx kvartiris. Postroenie neboskrebuf dolzxbi zakoncilju v rocx 2008. Do tper naivisxju neboskreb Vsetuf bil Taivanju vezxa Cxai-Pei ktor imajt 508 metris.

2007-07-21, subotak. Vo voda Indju okeanuf u Kokosju Ostrovis bili piatnades-rocxju Australnik napadilju i kusilju ot opasju bronzju zxrakula. Hvala bistrju pomoc mlodic bu vizdrovit bez dolg-vremju usledie.

2007-07-21, subotak. Europ terpijt ot goracx-volna i potopis. Podcxas bolsxost Europuf terpijt ot rekordju goracx-volna, Britzem, Nemcia i Austria bili udarilju ot potokju dozxdis. V mnogju oblastis Europuf temperatur dosagil li perevisxil 40 gradusis Celsiu. V sredju i jugju cxast Britzemuf usled potopis bili evakuacilju tisicxis obitatelis.

2007-07-21, subotak. Obnovilju peregvoris mezx Serbia i Kosovo bu startit om 25-ju Juli, sovremuo Kosovoju Albannikis oglosili zxe Kosovo bu deklarit din-storonju nezavisost ot Serbia om 28-ju Novembr tut rocxuf.

2007-07-21, subotak. V Indju prezidentju izvolba vigral 72-rocxju gospica Pratibha Patil, ktor bu statit pervju Indju zxenju prezident. Kandidatie om gospica Patil bil podporitju ot Sonia Gandhi.

2007-07-21, subotak. Soglosuo s nai-novju obnazxenies planitju radar-stancia v Cxehia bu ot-slusxat vse telefon-razgvoris v celoju Europ i sxpionit om vse obitatelis Europsoiuzuf. radar

2007-07-21, subotak. Oblast krug San-Franciskoju zaliv v zapad-USA-ju sxtat Kalifornia bil udarilju ot otnosuo umerju zemtrasenie silaf 4,3 gradusis Rihtersxkalaf. Zemtrasenie pricxinil tolk maju usxterb. Nikai zxertvas bili oglosilju.

2007-07-20, piatak. Usled goracx-volna v Macedonia bili proglosilju cxrez-obicxju status. Podcxas sledju denis ocxekajut temperatur do 44 gradusis Celsius.

2007-07-20, piatak. Podcxas dvaju cxetvert tut rocxuf Cxinaju ekonomia rastil s bistrost 11,9 proc. Soglosuo s nektor ekspertnikis Cxina uzx statil triju nai-velju ekonomia Vsetuf, posle USA i Japonia.

2007-07-20, piatak. Usled vtorakju katastrof ekspertnikis vimagajut zakritie Sao-Pauloju letisxtief, ktor es nai-perepolnju letisxtie Braziliaf. Glavnju pricxin katastrofuf bil kratju i iznosxilju pristanisxtie.

2007-07-19, cxtirak. V Novjork na ostrov Manhattan vzrivil podzemju par-trubvod smertits din i poranits prinaimensx tri cxlovekis. Par-trubvod vzrivil usled zastarenie i vicxerpanie.

2007-07-19, cxtirak. Brazilju prokuraturnik oglosil zxe oli-kradnik Berezovskij bu zaderzxitju esli on vtupijt v Braziliaf usled obmanis posred jegoi firma Media Sport Investments.

2007-07-19, cxtirak. Vcxeraju kolaps siem-etazxju kvartir-domuf v Indju mega-grod Mumbai pricxinil smert okol 60 cxlovekis. Tocxnju cxislo zxertvas esxte ne es znalju.

2007-07-18, sredak. Podcxas posledju tri den na Italju ostrov Lampedusa nabregili bolsx cxem piat-sto Afrikju dengi-otbegnikis ktor probijut otbegit ot beda iz svoi Afrikju domo-krainis v Europsoiuzuf. Ostrov Lampedusa es v Sredzemju morie mezx Italju ostrov Sicilia i breg Tunisiaf.

2007-07-18, sredak. Nauknikis uziavili v pustin-podobju zapadju oblast Sudanuf, Darfur, velju podzemju ozero. Tut ozero umozxijt izdolbenie neskolk sto artezju voda-tecxis i irigacia Darfuruf. Glavnju pricxin Darfurju konfliktuf bil nedostacx vodaf.

2007-07-18, sredak. Usled napadenie voisko-konvoiuf v sever-zapadju Pakizem ne-dalkuo ot Afganzemju granc bili smertilju prinaimensx sxesnades Pakizemju voiakis. Napadenie ucxinili talibanju povstanikis ktor imajut baz v sever-zapadju Pakizem.

2007-07-18, sredak. Letidlo tipuf Airbus A320 avaril i pozxaril podcxas prizemenie v Brazilju vel-grod Sao-Paulo. Prinaimensx dva-sto cxlovekis bili smertilju vklucxuo 176 cxlovekis na palub.

2007-07-17, vtorak. U zapad-Ukrainju grod Lvov izkoleali, perevrotili i pozxarili dinades vagonis nesitsju zxoltju tecxju fosfor iz Kazahzem v Polakiaf. Zxoltju fosfor i dim iz toi pozxaruf es velm jadju i opasju.

2007-07-17, vtorak. Rosia ostrozxil Britzem za vcxeraju izgonenie cxtir Rosju diplomatnikifs ktor bili izgonilju usled ne vidanie Rosju torgnikuf Andrei Lugovoi ktor es podozretju za smertenie om Litvinenko. Lugovoi utverdijt zxe Litvinenko bil ubilju ot Britzemju tainju sluzxbas.

2007-07-17, vtorak. Ziavijt zxe vcxeraju zemtrasenie v Japonia bil plus vazxnju cxem prede obdumatju. Nainovju raportis gvorijut o prinaimensx 9 smertilju i bolsx cxem 900 poranilju cxlovekis.

2007-07-16, ponedelak. USA-ju prezident Busx vstretil vo Vasxington so svoi marionetnik, polakju prezident Leh Kacxinski ktor bil podcxas Polakju izvolba podporitju i financitju ot USA-ju tainju sluzxbas. Za Busxvoi podpor v izvolba Leh Kacxinski pozvolil USA postroit proti-Rosju raket-baz v Polakia, takak bil podtverdilju tut den vo Vasxington.

2007-07-16, ponedelak. Tut den bu Verhju Sudju Sovet-grup Libviaf obsudit sudba piat Bulgarju lecx-sestrafs i din Palestinju lecxaruf ktor bili nedavnuo osudilju om smert-kara ot Libvju Verhju Sud.

2007-07-16, ponedelak. Tut utro slucxil zemtrasenie silaf 6,8 gradusis Rihtersxkalaf v severju Japonia v prefektur Niigata. Prinaimensx piat cxlovekis bili smertilju i okol dva-sto cxlovekis bili poranilju. Zemtrasenie tozx pricxinil malju, tolk 50 cm visxju cunami.

2007-07-15, posubotak. Na Cxern-Morju plazxis Rumaniaf ziavili jadju cxernju paukis cxoi ukus es opasju specialuo dla detes.

2007-07-15, posubotak. Soglosuo so Vsetju Bank v Cxina umirajut kazxd rocx okol 460-tisicx obitatelis usled zagrazilju voda i vozduh. Tolk ot bezcxistju voda umirajut bolcx cxem sto-tisicx Cxinanis.

2007-07-15, posubotak. Serbju prezident Boris Tadicx kritikil usilie Europsoiuzuf otrvat Kosovo ot Serbia i skazal zxe Serbia bu besedit o Kosovo tolk takak socxast Serbiaf.

2007-07-15, posubotak. Sebabombnik ktor vcxera vzrivil seba u voiskoju konvoi smertil prinaimensx 24 Pakizemju voiakifs. Tut den inju seba-bombnik smertil prinaimensx cxtirnades Pakizemju voiakifs. Suma smertilju Pakizemju voiakifs podcxas tut vikend uzx perevisxil 45.

2007-07-15, posubotak. Nacxalnik Rosju kozmos-voiskof, generalnik Vladimir Popovkin, proglosil zxe do rocx 2012 Rosju kozmosdrom Pleseck bu statit kozmosdrom 21-ju sto-rocxief.

2007-07-14, subotak. Masaju ulca-protestis proti Peruju prezident Alan Garcia paralizili pocxti celoju Peru. Bolsx cxem sto trud-soiuzju veditelifs bili zaderzxilju i usled sudaris s polcia v sred Peruju glavn-grod Lima bili poranilju neskolk protestnikis.

2007-07-14, subotak. Busx utverdijt zxe USA-ju voiakis dolzx ostatit v Irak abi stabilili Irakju guverie no Irakju perv-ministr Nuri-al-Maliki tut den oglosil zxe jegoi guverie ne nuzxijt prisutie USA-ju voiakifs i zxe okupacju voisko mozx otidit. Soglosuo s nektor sleditelis pravdaju pricxin pocx Busx hotijt ostatit v Irak es ibo USA-ju okupacju voisko kradijt milionis barelis Irakju neftuf bez platenie.

2007-07-14, subotak. Australju polcia obvinil 27-rocxju Indju lecxar, gospic Mohamed Haneef, za spolvinost v nedavnju teror-napadenies v Britzem.

2007-07-14, subotak. Usled USA-ju planis postroit voina-bazis v Polakia i v Cxehia tut den Rosia oglosil neposredju pererivenie Obicx-Voisko v Europ Dogvoruf.

2007-07-14, subotak. Tut den Francia slavnijt podkorenie Bastilaf v rocx 1789, ktor spuskil Francju revolucia. Bastila bil budovilju v cxtirnadesju sto-rocxie takak bastion, no pozdue bil peretvorilju v zaklucxilnaf dla opozicnikis Francju korolifs. Francju revolucia ktor nacxil posle podkorenie Bastilaf svobodil Francju ludis ot korolis i tvoril republik.

2007-07-13, piatak. V Bagdad bil ubilju korespondnik gazetuf New-York-Times, 23-rocxju grodnik Irakuf, Haled Hasan.

2007-07-13, piatak. Usled sueverie obitatelis neskolk krainis pogledijut tut den, piatak trinadesju, takak nesxtastju den i obhodijut vse opasju deiane.

2007-07-13, piatak. Rosia otvergil natisk ot USA i ot inju proti-Slaviansk krainis, ucxastit peregvoris o buvremju status om Kosovo takak bil predlozxilju v raport ot protislaviansk rasist, Ahtisaari. Soglosuo s Rosju ministr zagrancief Ahtisaari ne es i nigda bil neutralju. Serbju medialis tut den obnazxili verimju obvinenies zxe Ahtisaari polucxil neskolk milion Euro podkup-dengif ot Kosovoju mafia ktor planijt zudelat iz Kosovo svoi centr dla torgenie s bialju miaso, dla kontrabandenie s narkivo i dla pracxie grazju dengif.

2007-07-13, piatak. Brazilju verhju sud obvinil bilju Rosju oligarhnik, Boris Berezovskij za pracxie gruzju dengifs i inju obmanis i prikazil jegoi zaderzxenie. Oligarhnik ili olikradnik Berezovskij obkradil Rosianis neskolk gigalion dolaris i financil Cxecxnju teroristis. Poskroz jegoi zlocxinis Berezovskij es tper ohronatju ot Britzemju guverie.

2007-07-13, piatak. USA-ju dolju parlament, takzvanju dom predstavatelifs, vcxera glosil za iztiaganie USA-ju okupacju voiskof iz Irak do pervju april 2008. Sleditelis cxudovijut esli to es realju ili tolk novju aprilju humorka?

2007-07-12, cxtirak. Soglosuo s Pakizemju gvornikis usled oblezxenie, napadenie i zanatie Cxervenju Mecxetuf v Islamabad bili smertilju 106 cxlovekis.

2007-07-12, cxtirak. Kamion-bomb ktor vzrivil vnutr voiskoju tabor u grod Lahadaria, ktor es priblizuo 50 km juguo ot Alzxier, smertil prinaimensx 10 i poranil okol 35 Alzxerju voiakis.

2007-07-12, cxtirak. Cxileju verhju sud resxil ne ekstradit bilju Peruju prezident Fugximori v Peruf, gde jeg hotijut usled razlicxju obvinenies. Sleditelis ocxekajut zxe tut razsudenie bu apelacitju ot prokuraturnik. Fugximori bu ostatit domo-zaklucxitju v Cxile do konc sudenief.

2007-07-11, sredak. V Bosnia tut den pomnijut dvanadesju kazxd-rocxie Srebrenicaju masakruf ktor slucxil v rocx 1995. Srebrenica es vostok-Bosnju malgrod v ktor bili smertilju tisicxis bez-vinju civilnikifs.

2007-07-10, vtorak. V Rosia bil osudilju poucxitelica usled tiranenie ucxnikuf ktor seba-smertil abi ubegil onai tiranenie. Cxtirnades-rocxju ucxnik, Roman Lebedev, skacxil pod poezd v rocx 2005 abi ubegil ot tiranenie pucxitelicaf, Vera Novakova.

2007-07-10, vtorak. Takak oglosil Meksikju ministr zemdelanief, gospic Alberto Kanderas, Meksikju nauknikis polnuo otsxifrili celoju genom kukuruzuf. Kukuruz originil v Meksik, ot Maianju kultur Jukatanju polostrovuf.

2007-07-10, vtorak. Usled prodolgitsju suhost celoju zapadju oblast om USA, ot Kanadia do Meksikju granc, es opustosxitju ot pozxaris.

2007-07-10, vtorak. Pervju raz posle bolsx cxem 80-rocxis padal sneg v Argentinju glavn-grod Buenos-Aires.

2007-07-10, vtorak. Usled podkupimost v Cxina bil osudilju i smertilju bilju direktornik ofisuf dla bezopasost edaf i lekifs. Osudilju cxinovnik odobril lek ktor smertil okol duzina cxlovekis.

2007-07-10, vtorak. Tut utro Pakizemju voisko vtorgal i zanal cxast Cxervenju Mecxetuf v Islamabad, smertits bolsx cxem 50 studentju povstanikis i Islamistju duhnikis, vklucxuo radikalju duhnik Abdal Rasxid Ghazi. Mnogju musulmnikis pogledijut masakrilju studentis i duhnikis takak mucxnikis. Koncju cxislo zxertvas esxte ne es znatju.

2007-07-08, posubotak. Cxislo zxertvas bombuf ktor vzrivil vcxera u sever-Irakju grod Kirkuk tper perevisxijt 150. Tut utro vrzivili dva bombis v Bagdad ktor smertili prinaimensx 9 cxlovekis.

2007-07-08, posubotak. Soglosuo s 90 milionis glositelis tut es siem novju cxudos modernju Vsetuf: Ogromju Stena v Cxina, skala-grod Petra v Jordania, gigantju skulptur om Krist Spasitel v Brazilia, Macxu-Pikcxu v Peru, Tagx-Mahal v India, Cxicxen-Ica piramid v Meksik i Koloseum v Italia.

2007-07-08, posubotak. Oblezxilju studentis v Islamabadju Cxervenju Mecxet zustrelili polkovnik Pakizemju voiskof ktor nadziril delanie otvoris v stenas Cxervenju Mecxetuf. Soglosuo s nektor raportis uzx 70 cxlovekis umirali usled tut oblezxenie.

2007-07-07, subotak. Rosju federacju polcia nacxil sledstvit prob Britzemju tainju sluzxbas naemat Rosian Viacxeslav Zxarko takak Britzemju agentnik i sxpion. Zxarko bil verbovatju v London podcxas prisutie om Boris Berezovskij i Aleksandr Litvinenko. Zxarko sxpionil dla Britzem ot rocx 2003, i tper priznal svoi vinost.

2007-07-07, subotak. Problemis Microsoftvoi igra-konsoluf X-box-360 mozxbi vredit Microsoft bolsx cxem gigalion dolaris. Microsoft otzval mnogju igra-konsolis usled hardverju problemis i prodolgil garantia do tri rocxis.

2007-07-07, subotak. Tut-utroju vzriv kamion-bombuf v perepolnju rinok u sever-Irakju grod Kirkuk smertil prinaimensx 105 cxloveks. Okol 250 bili poranilju.

2007-07-07, subotak. Usled sueverie v neskolk krainis tut den vnimajut volna svadenief ibo data tut denuf soderzxijt tri cxislos siem, ktor nektor ludis vnimajut takak sxtastju cxislo.

2007-07-07, subotak. Podcxas tut, piatju den oblezxenief Cxervenju Mecxetuf v Islamabad, Pakizemju polcia i voisko intenzivijt svoi natisk proti oruzxilju povstanikis i ucxnikis vnutr mecxet i viprosbajut abi poddavali.

2007-07-07, subotak. Tut den utro Rosju brem-raket tipuf Proton-M, ktor startil v Kozmosdrom Baikonur, gor-nesil v geostacionarju orbituf sxes-tonaju USA-ju komunikacju satelit tipuf DirecTV-10.

2007-07-06, piatak. Tut den slavnijt proslavju oruzxie AK-47 sxes-des rocxis ot svoi izdumanie. AK, ili Avtomat Kalasxnikov, bil proektilju v rocx 1947 ot 27-rocxju starjusx serzxant Cxervenju Voiskof, Mihail Kalasxnikov. Mihail Kalasxnikov imajt tper 87 rocxis.

2007-07-05, cxtirak. Vzriv v zabav-klub v sever-vostokju Cxina smertil okol 25 i poranil 33 cxlovekis. Pricxin vzrivuf esxte ne es znatju, polcia ne-izklucxijt teror-akt.

2007-07-05, cxtirak. Pakizemju polcia razboril predju stena Cxervenju Mecxetuf ktor es v Pakizemju glavn-grod Islamabad. Mecxet bil zanatju ot bolsx cxem tisicx radikalju oruzxilju islamistis ktor protestili proti guverie om prezident Musxaraf. Podcxas prosxlu dva den borbaf mezx polcia i islamistis bili smertilju prinaimensx dva duzinas cxlovekis.

2007-07-05, cxtirak. Prosxlju nocx Mezxunarodju Olimpiadju Komitet, MOK, zasiditsju v Guatemala izbiral Rosju otdih-grod Socxi takak grod gde bu slucxit Zimaju Olimpiad 2014-ju rocxuf. Zasidenief om MOK ucxasili Prezidentis Rosiaf, Jug-Koreaf i Austriaf.

2007-07-05, cxtirak. Tut den neskolk Slaviansk krainis slavnijut takak den Kiriluf i Metoduf, dva Slaviansk bratis iz Balkania ktor prinesili pisanie i Kristizm vo Vel-Moravju Imperuf.

2007-07-05, cxtirak. Vzriv bombuf v grod Zhari v jug-Afganzemju provincia Kandahar bili smertilju sxes Kanadju voiakifs i onivoi Afganzemju perevoditel. Soglosuo s ofisju statistia tut rocx bili v Afganzem smertilju uzx bolsx cxem 2900 Afgannikis, 46 USA-ju, 18 Britzemju i 22 Kanadju okupacju voiakifs.

2007-07-04, sredak. Dva vostok-Cxinaju provincias bili udarilju ot mocju krug-vitr. Tornad smertil cxtirnades cxlovekis.

2007-07-04, sredak. USA dnes pomnijt den nezavisostuf. V rocx 1776 Britzemju sever-Amerikju kolonias deklarili svoi nezavisost ot Britzem i tvorili Sodinju Sxtatis Amerikuf. Glavnju motiv pocx sever-Amerikju kolonias hotili nezavisost ot Britzem bili visxju nalogis ktor dolzxili platit dla Britzemju korolju rodzin.

2007-07-04, sredak. Vcxera dva USA-ju vrotlet-pilotis bili spasilju na krilos malju borba-vrotletuf posle onivoi vrotlet tipuf Kiowa bil dolstrelilju ot Irakju povstanikis juguo ot Irakju glavn-grod Bagdad.

2007-07-04, sredak. Rosju prezident Vladimir Putin ucxastijt zasidenief Mezxunarodju Olimpiadju Komitetuf, MOK, v Guatemala. Tut sidenie om MOK bu resxit v ktor iz tri finalistju grodis bu slucxit Zimaju Olimpiad 2014-ju rocxuf. Vo final es Rosju otdih-grod Socxi, Austrju Salzburg i Jug-Koreaju Pieongcxang. Siezduf tozx ucxastijt Jug-Koreaju prezident No-Mu-Hen i Austrju kancler Gusenbauer.

2007-07-04, sredaak. Rosju prezident Vladimir Putin ucxastijt zasidenief Mezxunarodju Olimpiadju Komitetuf, MOK, v Guatemala. Tut sidenie om MOK bu resxit v ktor iz tri finalistju grodis bu slucxit Zimaju Olimpiad 2014-ju rocxuf. Vo final es Rosju otdih-grod Socxi, Austrju Salzburg i Jug-Koreaju Pieongcxang. Siezduf tozx ucxastijt Jug-Koreaju prezident No-Mu-Hen i Austrju kancler Gusenbauer.

2007-07-03, vtorak. Brazilju guverie svobodil okol tisicx cxlovekis ktor trudili na plantacias pod bezvolnikju polozxenie.

2007-07-03, vtorak. Posle navestenie om USA Rosju prezident Vladimir Putin priehal v Guatemalaf gde bu tu-den oglositju resxenie Mezxunarodju Olimpiadju Komitetuf esli Socxi bu polucxit Zimaju Olimpiad 2014-ju rocxuf. Putin bu tozx vstretit Guatemalju prezident Oskar Berger.

2007-07-03, vtorak. Vcxera Iran puskil novju 24-cxasju TV-kanal "PRESS TV" v Angloju jazika. Soglosuo s Iranju gvornikis tut novju zvestju kanal bu usilit rovn-vazxit propagandju zvestis om CNN i BBC.

2007-07-03, vtorak. Podcxas mnoguo ludis verijut zxe vstretie Busx-Putin v Busxvoi rozdinju leto-rezidencia v Kennebunkport es virazxenie om priatelost, USA-ju analiznikis gvorijut zxe Busx prostuo sledijt pogvorka: "derzxij priatelis blizuo i bezpriatelis esxte blizue". Usled USA-ju sleditelis tut vstretie znacxijt nisxto i nikai priatelost mezx Busx i Putin. Pravdapodobuo dla Busx tut vstretie es tolk teatr abi obmanil Putin i Rosju politnikis. Poskroz tut navestenie analiznikis ne ocxekajut zxe Busx bu stopit postroenie proti-Rosju strategju voina-bazifs v Polakia i v Cxehia.

2007-07-02, ponedelak. V Slovakju grod Topolcxani polcia zaderzxil 78-rocxju staric i obvinil jeg za prob ubitief inju staricuf. Zaderzxilju staric napadil svoi sopernik s nozx. Dva staricis sporili i borbali za zxen v pensnikju domo.

2007-07-02, ponedelak. Soglosuo s neofisju raportis usled teror-napadenies v Britzem bili zaderzxilju uzx prinaimensx piat cxlovekis vklucxuo din zxen i dva lecxaris.

2007-07-02, ponedelak. Rosju prezident Putin navestijt Kennebunkport, mal-grod v sever-vostokju USA gde imajt Busxvoi rodzin letoju dom. Putin neformaluo vstretil obdva Gxorgx Busx i jegoi otec, bilju USA-ju prezident Busx. Nedalkuo tisicxis protestnikis demonstrili proti Busxvoi Irakju voina i proti jegoi zagrancju politia.

2007-07-01, posubotak. Sever-Japonju ostrov Hokkaido   udaril zemtrasenie silaf 5,6 gradusis Rihtersxkalaf. Epicentr zemtrasenief bil 130 km glubinuo pod vostok-Hokkaidoju oblast Kusxiro.

2007-07-01, posubotak. Afganzemju guverie sledstvijt raportis zxe do 130 civilnikifs, vklucxuo zxenis i detes, bili smertilju ot NATO-ju okupacju voisko v jug-Afganzemju provincia Helmand prosxlju piatak. Nedavnuo Afaganzemju prezident, marionetnik Hamid Karzai, obvinil ot USA veditju okupacju voisko za nadmerju upotrebenie silaf.

2007-07-01, posubotak. Tri USA-ju voiakis bili obvinilju za namerju ubitie Irakju civilnikis. Posle ubities vse tri voiakis mestovili oruzxie u mertvju telos abi simulili smertenie usled sam-obrona. Uzx bolsx cxem 150 tisicx obitatelis Irakuf umirali usled Busxvoi Irakju voina i sleditsju brutalju okupacia Irakuf.

2007-07-01, posubotak. Tut utro Portugal pereberil predsidenie Europsoiuzuf ot Nemcia. Ot pervju Juli do tridespervju Decembr 2007 Portugalju perv-ministr bu predsidit podcxas verh-vstretiefs 27 krainifs Europsoiuzuf.

2007-06-30, subotak. Pozxaritsju pasazxir-voz treskil v budovuf Glasgowju letisxtief. Sleditelis podozrejut zxe tot bil din iz neskolk nedavnju bez-uspehju teror-napadeniefs proti Britzem. Dva muzxis bili zaderzxilju.

2007-06-30, subotak. Posle otstupenie om Tony Blair i inauguracia om Gordon Brown publikju podpor dla Britzemju Trud-Parta visxil om siem procent. Podcxas prosxlju rocxis Britzemju Trud-Parta utratil podpor usled Tony Blairvoi lgas i usled jegoi i Busxvoi Irakju voina.

2007-06-30, subotak. Virt, dozxd i potopis pricxinilju ot mocju tropikju ciklon Yemyin smertil v Pakizem uzx okol 120 cxlovekis. Okol 800-tisicx obitatelifs jugju Pakizemuf bili afektilju ot tut krug-buria.

2007-06-30, subotak. Espanju polcia oglosil zxe na letisxtie popularju Espanju turistju Sredmorju ostrovuf, Ibiza, bil naidilju i neutralizilju bomb. Nikai zxertvas bili raportilju. Pravdapodobju originitelis tut bombuf es cxlenis Baskju povstanikju organizaciaf ETA.

2007-06-30, subotak. Jaap de Hoop Scheffer, NATOju gensek ktor navestil Serbju provincia Kosovo, vnov vpletil vof vnutrju politia Serbiaf i obecxal Kosovo-Albannikis otrvanie ot Serbia proti vola Serbiaf, Rosiaf i inju mierlubovitsju narodis.

2007-06-30, subotak. Vo Vostokju Timor nacxil tut utro parlamentju izvolba v ktor konkurijut kandidatis iz cxtirnades polit-partas. Dva glavnju i dominiristju polit-partas es veditju ot Mariho Alkatiri i ot Xanan Gusmao.

2007-06-30, subotak. U Bosnju glavn-grod Saraievo prosxlju nocx voiakis om NATO i om Europsoiuz oblezxili i vtorgali v domof om bilju generalnik Karagxicx, ktor es iskatju usled obvinenies za genocid okol sto-tisicx Bosnju obitatelifs.

2007-06-30, subotak. USA-ju general priznal zxe Irakju povstanikis kontrolijut pocxti polovin Bagdaduf.

2007-06-29, piatak. Nemcju nauknikis soverhili izkorenit HIV-virusis iz zxiznitsju bio-kletis v laborator. Tper tot nauknikis planijut povtorit tut eksperiment v zxiznitsju laborator-misxis. Rezult tut eksperimentuf podajt nadezx vse imunboleznikifs zxe din den mozx but polnuo lecxilju ot imunbolez HIV.

2007-06-29, piatak. V centr Londonuf Britzemju polcia naidil i neutralizil mocju voz-bomb, soderzxitsju benzin, gvozdis i propan-gaz.

2007-06-29, piatak. Posle suhost i pozxaris Australiaf udarili dozxdis i naivazxnju potopis posledju 40 rocxis.

2007-06-29, piatak. Udorogju bomb smertil piat i poranil ili kalekal siem USA-ju voiakis v jugju Bagdad. Ofisju cxislo smertilju USA-ju voiakifs v Irakju voina tper dosagil 3568.

2007-06-28, cxtirak. Bilju Peruju prezident, Alberto Fugximori, planijt konkurit v Japonju gor-parlamentju izvolba poskroz svoi domo-zaklucxenie v Cxile.

2007-06-28, cxtirak. Kalifornju pozxarnikis uzx cxtirju den gasijut ogromju pozxar u panoramju ozero Tahoe. Usled ne priatju pogod onivoi sxans zugasenief tut pozxaruf ne es dobrju.

2007-06-28, cxtirak. Vzriv voz-bomuf u Bagdadju autobus-stancia smertil prinaimensx 22 i poranil bolsx cxem 40 cxlovekis.

2007-06-27, sredak. Silaju ciklon Yemyin ktor udaril Pakizem obezdomovil cxetvert milion obitatelifs. Ciklon Yemyin tozx smertil bolsx cxem dva-des cxlovekis.

2007-06-27, sredak. V Rosia zudelalju krilolet Antonov An-24 ktor avaril usled buria i piltoju osxibka tut siemden v Kambogxia imal na palub tozx tri Cxehju turistis. Iz 24 cxlovekis na palub prezxil nikto.

2007-06-27, sredak. Publikju podpor USA-ju obitatelifs dla voina i okupacia Irakuf vnov nizil. Pocxti 70 proc USA-nikis verijut zxe USA proigrajt Irakju voina i 63 proc podporijut iztiaganie USA-ju voiakifs.

2007-06-27, sredak. Smert-opasju goracx-volna ktor udaril jug-vostokju Europs uzx pricxinil smert neskolk duzinas cxlovekifs i masaju pozxaris v Sicilia i v jugju Italia. Temperaturis v neskolk oblastis Balkanju pol-ostrovuf perevisxili 45 gradusis om Celsius.

2007-06-27, sredak. Venezuelju prezident, gospic Hugo Cxavez, tut den startil svoi ofisju navestenie Rosiaf i vstretie s Rosju prezident Vladimir Putin.

2007-06-27, sredak. Venezuelju prezident, gospic Hugo Cxavez, tut den startil svoi ofisju navestenie Rosiaf i vstretie s Rosju prezident Vladimir Putin.

2007-06-26, vtorak. Pozxar krug Kalifornju ozero Tahoe nisxtovil uzx bolsx cxem dva-sto domis i tisicx hektaris.

2007-06-26, vtorak. Prosxlju rocx Cxinaju promisl gotovil siem milion vozis sxto es plus cxem Nemcia ktor gotovil okol sxes milion.

2007-06-26, vtorak. V sever-zapadju Rosia prosxlju nocx vzrivil metan-gaz vo Vorkutju vugol-kopalna Komsomolskaia. Soglosuo s gvornikis bili smertilju prinaimensx siem sxahtarifs.

2007-06-25, ponedelak. Poskroz protestis Cxehju obitatelifs, Rosiaf i Europsoiuzuf, predstavatel Cxehiaf, Tomasx Klvana priehal v USA dla peregvoris o postroenie USA-ju raket-bazuf v Cxehia. Tut-vremju Cxehju guverie, veditju ot gospic Topolanek, es ziavuo podporitju i financitju ot USA-ju tainju sluzxbas i dolzx posluxit prikazis Vasxingtonuf.

2007-06-25, ponedelak. Protislaviansk Finzemju rasist Ahtisaari utverdijt zxe do konc tut rocxuf Kosovo bu nezavisju poskroz protistanie Serbiaf, Rosiaf i inju krainifs. Podcxas vcxeraju Balkanju verh-vstretie energju sotrudief v Horvatju glavn-grod Zagreb, Serbia ostrozxil pred nezavisost om Kosovo i Serbju delegatnik deklaril zxe to bu nestabilit Balkan.

2007-06-24, posubotak. Tri Kolombju i dva Espanju voiakis sluzxitsju takak mier-tvoritelis Sodinju Narodifs bili smertilju v Libanon.

2007-06-24, posubotak. Tut den v Manchester Tony Blair perepodal vedenie Britzemju Trud-partaf om 56-rocxju Gordon Brown. Gordon Brown bu pereberit funkcia om Britzemju perv-ministruf ot Tony Blair om sredak.

2007-06-24, posubotak. Potokju dozxdis i silaju vitr smertili v Pakizemju vel-grod Karacxi bolsx cxem 220 cxlovekis - oglosil Pakizemju ministr zdrovief, gospic Sardar Ahmad.

2007-06-24, posubotak. Prosxlju nocx potopili dva razlicxju pasazxir-lodkas v sever-Indju sxtat Uttar-Pradesx. Okol tri-des cxlovekis tonuli vklucxuo dvanades ucxastnikis svadbaf.

2007-06-24, posubotak. Rosju prezident Vladimir Putin nacxil dva-denju ofisju navestenie Horvatiaf i Turciaf. Tut utro jegoi krilolet pristanil v Horvatju glavn-grod Zagreb gde bu slucxit Balkanju verh-vstretie energju sotrudief.

2007-06-23, subotak. Domasxju udorogju bomb Irakju povstanikis tut den smertil siem USA-ju voiakis severzapaduo ot Bagdad. Cxislo USA-ju voiakifs smertilju tut mesacx tper dosagil 77.

2007-06-23, subotak. V Madarju glavn-grod Budapesxt, u Dunavju breg, Madarju polcia naidil pobilju i soviazilju sledstvju zxurnalist, gospica Iren Karman, ktor raportil o Madarju neft-mafia ktor prodajt raz-redkilju palivo.

2007-06-23, subotak. Rumanju ministrie zdrovief oglosil zxe podcxas prosxlju tri den usled goracx-volna umirali v Rumania uzx bolsx cxem dva-des cxlovekis. Poskroz dnesju burias i silaju vitr temperaturis v celoju Rumania ostatijut visxju. Rekordju temperaturis udarili tozx sosedju Bulgaria.

2007-06-23, subotak. Afganzemju prezident, gospic Hamid Karzai, tu-den obvinil ot USA veditju NATO-voisko v Afganzem za bez-ostrozxju napadenies usled ktor podcxas prosxlju des den umirali bolsx cxem 90 civilinikis.

2007-06-23, subotak. Posle neskolk otrocxenies USA-ju kozmos-sxatl Atlantis bez-problemuo prizemil na Kalifornju Edwardsvoi kozmosdrom.

2007-06-23, subotak. Posle 36 cxasis peregvoris v Brusel, soglosuo s Nemcju kancler Angela Merkel, veditelis vse 27 krainis Europsoiuzuf dosagili kompromisju resxenie.

2007-06-22, piatak. Veditelis 27 cxlenju krainifs Europsoiuzuf prodolgijut v Brusel sporit o konstitucia Europsoiuzuf. Obdva Britzem i Polakia otvergijut kompromis. Polakju prezident Kacxinski oglosil zxe es spokoinju s rezult dogvoruf.

2007-06-22, piatak. Usled natelis NATO-ju letidlofs bili v Afganzem smertilju prinaimensx 25 civilnikifs.

2007-06-21, cxtirak. Ukrainju perv-ministr Viktor Janukovicx priehal v Moskvaf dla dva-denju ofisju navestenie Rosiaf. Tut-den Janukovicx vstretil s Rosju prezident Vladimir Putin. Glavnju ciel Janukovicxvoi navestenief Rosiaf es vstretie s Rosju perv-ministr Mihail Fradkov i ucxastie zasidenief Ros-Ukrainju mezx-guverju ekonomju komitetuf otnosuo ekonomju sotrudie mezx tut dva nai-velju Slaviansk krainifs.

2007-06-21, cxtirak. Posle prodolgilju trinades-denju ekspedicia, USA-ju kozmos-sxatl Atlantis planijt tut vecxer pristanit, pravdapodobuo na Floridaju Kennedyvoi kozmos-drom.

2007-06-21, cxtirak. Tu-den nauknikis podtverdili zxe 1800 indikis ktor umirali v Cxehju vel-ferma bili smertilju usled infekcenie ot virus ptakju gripuf H5N1. Ostatju sxes-tisicx indikis na tut ferma bu smertilju. V celoju vset umirali usled ptakju grip uzx 313 cxlovekis.

2007-06-21, cxtirak. Nacxalnik Rosju oruzxilju silas, generalnik Jurij Balujevskij, vizval USA abi stopili ili zamrozili planis postroit voina-bazis proti-raketju obronaf v Polakia i v Cxehia. Balujevskij virazxil svoi omnenie zxe Rosju predlozxenie postroit bazis proti-raketju obronaf v Azerbia es plus dobrju resxenie hipotezju ogrozenief ot Iranju i Sever-Koreaju raketis.

2007-06-21, cxtirak. Ofisju gvornikis USA-ju okupacju voiskof v Irak oglosili zxe podcxas prosxlju 48 cxasis bili v razlicxju cxastis Irakuf smertilju cxtirnades USA-ju voikakis. Ofisju cxislo smertilju USA-ju voiakifs ot start Irakju voinaf tper dosagil 3545.

2007-06-21, cxtirak. Soglosuo s ofisju raportis zemtrasenie silaf 5,3 gradusis Rihtersxkalaf ktor vcxera udaril Kolumbia i Venezuel pricxinil nikai smert ili vazxnju usxterb.

2007-06-21, cxtirak. V Brusel nacxil dva-denju verh-vstretie krainifs Europsoiuzuf ktoruf bu ucxastit veditelis vse 27 cxlenju krainifs.

2007-06-21, cxtirak. V Rosia v malgrod Jekaterinovka ktor es v Omskju oblast pozxaril pensnikju domo. Soglosuo s pervju raportis prinaimensx 10 cxlovekis bili smertilju. Pozxar startil na verhju etazx tri-etazxju ciglinju domuf.

2007-06-20, sredak. Usled prodolgitsju zatopis v jug-zapadju Cxina bili smertilju uzx okol 128 cxlovekis i bolsx cxem cxtir-tisicx domis bili opustosxilju. Usled zatopis bili evakuacilju 127 tisicx obitatelis.

2007-06-20, sredak. Polakju polcia vo Varsxava napadil demonstritsju lecx-sestras ktor zablokili dorogis kruguo guverju ofisis. Polakju lecxaris i lecx-sestras demonstrijut ne tolk za visxjusx viplatbas no tozx za plus dengi dla lecxdomis i dla celoju zdrov-opeka.

2007-06-20, sredak. Kazahzemju prezident, gospic Nursultan Nazarbaev, razpuskil parlament i oglosil novju parlamentju izvolba om 18-ju August.

2007-06-19, vtorak. Vzriv masaju kamion-bombuf u Sxiitnikju Al-Hilani mecxet v Irakju glavn-grod Bagdad smertil prinaimensx 87 i poranil bolsx cxem dva-sto cxlovekis.

2007-06-17, posubotak. V glavn-grod Kabul, Afganzemju povstanikis bombili autobus polc-akademiaf. Soglosuo s pervju raportis okol 35 polcnikis i studentis polc-akademiaf bili smertilju.

2007-06-14, cxitrak. Posle pristanie USA-ju kozmos-sxatluf Atlantis u Mezxunarodju Kozmos-Stancia MKS, i posle montirenie novju sunce-panelifs, glavnju komputor om MKS avaril. Esxte ne es jasnju esli glavnju, v Rosia zudelalju, komputor om MKS avaril usled sviaz novju elektrik-panelifs, usled nekai komputor-virus prinesilju na MKS ot USA-ju kozmosnautis, ili usled nekai inju pricxin. Posle neskolk cxasis intensivju truduf Rosju nauknikis soverhili vnov-startit glavnju komputor.

2007-06-14, cxtirak. Usled serce-udar v Austria umiral bilju gensek Sodinju Narodifs i bilju Austrju prezident, 88-rocxju gospic Kurt Waldheim.

2007-06-13, sredak. Izraelju parlament tut-den izberil 83-rocxju veteranju politnik, gospic Sximon Peres, takak novju prezident Izraeluf. Peres polucxil 86 iz 120 mozxju glosifs.

2007-06-13, sredak. Gvornikis USA-ju prezidentuf otvergili utverdenies zxe Albannikis zukradili Busxvoi zapiastju cxas-mer, no video-zapis ruk-podanief v ulcas Albanju glavn-groduf Tirana jasnuo dokazijt iscxezenie jegoi zapiastju cxas-meruf.

2007-06-12, vtorak. Podcxas pred-vcxeraju ruk-podanie v ulcas Albanju glavn-groduf Tirana nekto zukradil Busxvoi cxas-mer iz jegoi zapiast. Tot dokazijt zxe Albannikis es idealju partneris om USA v borba proti Serbis i proti vse Slavianstvo. Obdva kradijut i obdva lgajut. Nekto kradijt cxas-meris i nekto inju kradijt Irakju neft.

2007-06-12, vtorak. USA-ju okupacju voisko v Afganzem tut den smertil siem Afganzemju polcnikis vo vostok-Afganzemju provincia Nangarhar. V provincia Kunar NATO-ju voiakis ubili tri inju civilnikis. Soglosuo s Cxervenju Krest polozxenie v Afganzem gorsxijt.

2007-06-12, vtorak. USA-ju kozmos-agentia NASA progolgil mision kozmos-sxatluf Atlantis om dva den usled usxterbenie teplostju ohronaf ktor dolzx but ispravitju.

2007-06-11, ponedelak. Tut utro Izrael gor-puskil novju sxpion-satelit. Soglosuo s Izraelju gvornikis glavnju ciel tut satelituf bu sxpionit proti Iran.

2007-06-11, ponedelak. USA-ju kozmos-sxatl Atlantis pristanil u Mezxunarodju Kozmos-Stancia, MKS. Sxatl prinesil novju sunce-panelis ktor bu gotovit elektrik dla MKS. Vcxera kozmosnautis naidili v izolenie na zadju cxast sxatluf dira ktor dolzx but ispravitju pred vernutie na Zemlaf ibo grozijt zxe sxatl bu pozxarit.

2007-06-10, posubotak. Posle masaju protestis proti jeg v Nemcia, Polakia i v Italia, Gxorgx Busx priehal v Albaniaf gde jeg serdecxuo privitali. Sxto imajut Albannikis i Gxorgx Busx spolju? Nenavidie Slavianifs. Podcxas Busxvoi peregvoris, proglosenies i recxis v Albania Busx neskolk raz obecxal podarit Kosovo dla Albannikis. To es velm prostju dla Busx podarit Albannikis nesxt sxto jeg nenalezxijt. Obkradit Serbis, podarit Albannikis i podporit nenavidie Slavianifs. Razdelit i vladit.

2007-06-09, subotak. Rosju ministr zagrancief, Sergei Lavrov, vizval USA abi pererivili razgvoris mezx USA, Polakia i Cxehia o postroenie voina-bazifs v tot krainis. Gvornikis USA-ju guverief skazali zxe USA bu postroit voina-bazis proti-raketju obronaf v Polakia i v Cxehia poskroz Rosju predlozxenie postroit takai bazis v Azerbia. Tot dokazijt zxe tot voina-bazis ne es planitju proti Iranju ili proti sever-Koreaju raketis no proti Rosia. Takai 'obronaju' voina-bazis mozx but velm bistruo perestroilju iz obronaju om ofenzivju voina-bazis. Voisko-zgleditelis podozrejut zxe USA hotijt tot voina-bazis v Polakia i v Cxehia abi dosagil voisko-perevazxie nad Rosia. Libkai voisko-nerovnovazxie mezx USA i Rosia mozxbi pricxinit i spuskit atom-voina.

2007-06-09, subotak. Tut utro bil gor-puskilju USA-ju kozmos-sxatl Atlantis. Gorpuskenie sxatluf bil planilju om 15-ju Marc no bil otrocxilju usled grad-buria ktor usxterbil vonju palivo-cistern. Atlantis gor-nesil 17-tonaju modul ktor bu socxast Mezxunarodju Kozmos Stanciaf, MKS.

2007-06-08, piatak. U vostokju breg Australiaf, u grod Newcastle, sxtat New-South-Wales, potopil suhbrem-korab, Pasha-Bulker, nesitsju 21 cxlovekis na palub. Suh-bremju korab Pasha-Bulker bil podcxas avaria praznju no normaluo es upotrebitju dla eksportenie Australju vugoluf. Bolsxost cxlenis ekipazxuf bili iz Filipinia i soglosuo s ofisju gvornikis vse cxlovekis bili spasilju.

2007-06-08, piatak. Verh-vstretie veditelifs G8-krainifs v Nemcju pri-baltju grod Heiligendamm prodolgijt. Rosju prezident Vladimir Putin konstruktuo predlozxil esli USA realuo hotijt obronat Europ proti Iranju i sever-Koreaju raketis abi postroili baz proti-raketju obronaf v Azerbia vzamen Polakia i v Cxehia. Azerbia es plus blizuo obdva Iran i sever-Korea i baz proti-raketju obronaf v Azerbia mozxbi plus produktivuo obronat proti tot ne-egzistju Iranju i sever-Koreaju dolg-dosagju raketis. Esli USA bu otvergijt tut Putinvoi predlozxenie tot bu dokazit zxe pravdaju motiv dla postroenie voina-bazifs v Polakia i v Cxehia bil napadit Rosia i ne obronat Europ.

2007-06-07, cxtirak. Gospic Serzx Sarkisian vnov statil perv-ministr Armeniaf i soglosuo s Armenju konstitucia do 20 den dolzx tvorit novju guverie.

2007-06-06, sredak. Vostokju breg Somaliaf v Arabju Morie bil udarilju ot mocju ciklon Gonu. Gonu imajt vitr silaf 260km/ cxas i pricxinil 12 m visxju volnas. Ciklon Gonu imajt nai-visxju hurikan-sila kategoriaf 5. Meteolognikis ocxekajut zxe Gonu bu esxte silavit. Usled Gonu cen neftuf visxil ibo sleditelis ocxekajut provoz-problemis iz Persju zaliv. Ciklon Gonu es nai-silaju krug-buria ktor negda udaril tut oblast. Gonu dvigajt v napramenie Persju Zalivuf.

2007-06-06, sredak. Veditelis G8-krainifs priehali v Nemcia dla verh-vstretie krainifs G8. Glavnju problemis tut vstretief bu napruzxie usled planitju postroenie USA-ju voina bazifs v Cxehia i v Polakia takak USA-ju ne-gibkju poza om globalju teplenie. Vstretief bu ucxastit Prezident Putin, Prezident Busx, takak veditelis Nemciaf, Franciaf, Japoniaf, Kanadiaf, Britzemuf i Italiaf.

2007-06-06, sredak. Tut-den USA-ju prezident Busx zaverhil svoi navestenie Pragaf mezxu spor o postroenie USA-ju voina-bazuf v Cxehia. Poskroz fakt zxe 70-proc obitatelifs Cxehiaf es proti, Cxehju marionetju politnikis, Topolanek i Klaus, virazxili svoi podpor. Obdva Topolanek i Klaus polucxili podpor ot USA-ju masa-medialis i tainju sluzxbas podcxas bil-vremju izvolbas i vigrali tolk usled tot podpor. USA sistemuo vpletijt vo vnutrju politiaf krainis bilju Soviet-blokuf, specialuo prede i podcxas izvolbas abi montirili v tot krainis svoi marionetju politnikis. Razlicxju takzvanju Ne-Guverju Organizacias, ili NGO, v tot krainis es realuo financitju i polnuo kontrolitju ot USA-ju tainju sluzxbas i sluzxijut dla kontrol i podkorenie tot narodifs. Poskroz fakt zxe USA uzx bolsx cxem 50-rocxis imal nikai svobodju izvolba i zxe v USA es bolsx cxem sxes milion zaklucxnikis, Busx kritikil Rosju i Cxinaju demokratia.

2007-06-05, vtorak. Veditel Slovakju Narodju Partaf, gospic Jan Slota, oglosil zxe bu organizit verh-vstretie veditelifs krainifs ob-lezxitsju Madaria ibo Madarju ekstremnikis prodolgijut vimagat vernutie oblastifs ktor utratili usled Trianonju Dogvor pred 87 rocxis. Slavianis dolzxbi vimagat vernutie Madariaf ktor utratili usled vtorganie Madarju primitivju kocxevnikis pred tisicx rocxis iz Mongolia.

2007-06-04, ponedelak. Cxislo Polakju bez-trudnikis prodolgijt nizit. Soglosuo s posledju statistia cxislo Polakju bez-trudnikifs dosagil uroven trinades proc. Nektor sleditelis podozrejut zxe glavnju pricxin nizenief om bez-trudost v Polakia es emigrenie mlodju ludis iz Polakia perevazxuo v zapadju Europuf.

2007-06-04, ponedelak. Sred-Europju Slavianis tut den slavnijut 87-rocxju kazxd-rocxie podpisenief Trianonju Dogvoruf ktor svobodil milionis Slavianifs ot utiskenie ot Madarju primitivju kocxevnikis ktor vtorgali v Dunavju basenuf podcxas 10-ju storocxie iz Mongolia.

2007-06-03, posubotak. Voina mezx Libanonju voisko i Palestinju povstanikis v severju Libanon prodolgijt, ostrijt i intensivijt. Tut nasilie es naivazxnju nasilie v Libanon ot grodnikju voina ktor koncil v rocx 1990. Vcxera bili smertilju prinaimensx sxes Libanonju voiakis u Palestinju tabor severuo ot sever-Libanonju grod Tripoli. Prinaimensx 10-tisicx civilnikifs es zapoimalju vnutr tot oblezxilju tabor.

2007-06-03, posubotak. Nemcju polcia oglosil zxe usled buntis i protestis proti G8-verh-vstretie v sever-Nemcju grod Rostock bili poranilju bolsx cxem 430 polcnikis. Neskolk duzinas polcnikis bili vazxnuo poranilju. Soglosuo s polcia za nasilie es otvetju tverdju anarhistis. Bolsxost iz 30-tisicx marsxnikis bili bez-nasilju.

2007-06-03, posubotak. Perehodju veditel Bangladesxuf, gospic Fahrudin Ahmed, kolapsil i bez-pritomil podcxas publikju recx u Bangladesxju glavn-grod Dhaka. Pravdapodobju pricxin kolapsuf bil goracx-udar usled goracx-volna.

2007-06-03, posubotak. Des-tisicxis podporitelis Venezuelju prezidentuf Hugo Chavez marsxili v Karakas takak podpor dla zakritie TV-kanaluf RCTV kontrolitju i financitju ot zagrancju tainju sluzxbas. Soglosuo so sleditelis USA-ju guverie zlo-upotrebijt razlicxju Latin-Amerikju masa-medialis dla politju manipulenie i dla organizenie sxtatju perevrotifs. Podobju TV-kanalis i inju masa-medialis vo Slaviansk krainifs es tozx zlo-upotrebijtu dla politju kontrol i dla sxtatju perevrotis.

2007-06-03, posubotak. Usled tut-utroju zemtrasenie silaf 6,4 gradusis Rihtersxkalaf v jug-Cxinaju provincia Junnan bili poranilju bolsx cxem dva-sto cxlovekis. Cxislo smertilju zxertvas esxte ne es jasnju. Epicentr zemtrasenief bil 10 km glubinuo pod poverh.

2007-06-02, subotak. Madarju ekstremnikis tut-den pomnijut 87-rocxju kazxd-rocxie Trianonju Dogvoruf, usled ktor Madarju rasistju sxtat bil prinudilju svobodit milionis podkorilju i utiskitju Slavianifs, vklucxuo Slovakis, Serbis, Slovenis, Ukrainnikis i inju Slavianis. Trianonju Dogvor bil podpisilju om 4-ju Juni, 1920. Madarju primitivju kocxevnikis vtorgali vof Dunavju basen podcxas 10-ju storocxie iz Mongolia.

2007-06-02, subotak. Polakju zxelez-dorognik, gospic Jan Grzebski, probudil posle 19-rocxis v Koma. Jan Grzebski bil v koma ot rocx 1988 usled avaria.

2007-06-02, subotak. Duzinas cxlovekis protestili v Kirgizju glavn-grod Bisxkek proti USA-ju vmesxanie vo vnutrju politiaf i proti USA-ju voina baz v Kirgizia.

2007-06-02, subotak. Tut-den Hongkong pomnijt 10 rocxis sodinenief s Cxina.

2007-06-02, subotak. Okol 150 Nemcju polcnikis bili poranilju usled buntis v sever-Nemcju grod Rostock, gde bu slucxit verh-vstretie G8-krainifs. Proti vstretie protestili prinaimensx 30-tisicx cxlovekis.

2007-06-02, subotak. Nov-Jorkju polcia obvinil cxtir muzxis za smolvenie bombit Nov-Jorkju JFK letisxtie. Smolvenie bil tolk v plan-etap.

2007-06-01, piatak. Rosju ministr zagrancief, gospic Sergei Lavrov, proglosil zxe Rosia podporijt prodolgenie peregvorifs o Kosovoju bu-vremju status.

2007-05-25, piatak. Juwxenkovoi vcxeraju uvolnenie Ukrainju glavnju prokuraturnikuf bil protizakonju ibo dla uvolnenie glavnju prokuraturnikuf Ukrainju prezident potrebijt odobrenie parlamentuf. So svoi probenie protizakonuo grabit moc v Ukrainia Juwxenko pricxinijt plus i plus problemifs i vestijt Ukrainia v grodnikju voinaf.

2007-05-25, piatak. Ot USA-ju tainju sluzxbas podkupilju marionetnik Juwxenko (LINK) prodolgijt tvorit problemis i vestijt Ukrainia v grodnikju voinaf. Juwxenko probijt delat novju sxtatju perevrot i hvatit absolutju totalitju kontrol Ukrainiaf abi mozxil perepodat Ukrainia pod kontrol USA-ju voiskof ktor planijt postroit v Ukrainia ogromju voina-baz i razmestit v Ukrainia strategju atomju raketis. Dolgvremju plan USA-ju politnikifs es postroit svoi voina-bazis v sred-Europju Slaviansk krainis i v Ukrainia i spuskit voina Rosiaf proti vse inju Slavianis abi Slavianis nisxtovili i ubili drug druguf, brat bratuf. Postroenie USA-ju voina-bazifs v Polakia i v Cxehia uzx startil.

2007-05-24, cxtirak. Prosxlju nocx vo Sxveicarju grod Zxeneva, pozxaril zxidju sinagog. Pravdapodobju pricxin pozxarenief es pozxar-mania ili podpalstvo.

2007-05-24, cxtirak. Soglosuo so Vsetju Organizacia Zdrovief, VOZ, usled cigarenie umirajt kazxd 10 sekundis din cxlovek.

2007-05-24, cxtirak. Soglosuo so Vsetju Organizacia Zdrovief, VOZ, usled cigarenie umirajt kazxd 10 sekundis din cxlovek.

2007-05-24, cxtirak. V Bagdadju oblast v reka Eufrat bil naidilju mertvju telo din iz tri iscxezilju USA-ju voiakifs ktor bili otvodilju ot Irakju povstanikis pred neskolk den.

2007-05-24, cxtirak. Prinaimensx 38 sxahtaris bili smertilju usled vzriv metan-gazuf v Jubileinaia vugol-kopalna ktor es v Kuzbas, v jug-zapadju Sibirju oblast Kemerovo. Podcxas vzriv bili vo vugol-kopalna 217 sxahtarifs, bolsxost iz ktor bili spasilju.

2007-05-23, sredak. Venezuelju naiverhju sud zamenil privatju TV-kanal RCTV za publikju TV-kanal. Soglosuo so sleditelis RCTV bil financilju ot zagrancju tainju sluzxbas i zlo-upotrebitju dla podstrekanie perevrotifs i dla izvolbaju manipulenie. Podobju TV-kanalis financijut USA-ju tainju sluzxbas vo vse krainis Vsetuf dla politju kontrol i dla montirenie svoi marionetnikifs.

2007-05-23, sredak. Serbju sud tut-den razsudil vinju dvanades muzxis za ubitie bilju Serbju perv-ministruf, Zoran Gxingxicx, v rocx 2003.

2007-05-23, sredak. Prinaimensx dvades cxlovekis bili smertilju v Jug-Afriju Republik usled naglju start zimaf. Sneg-burias zablokili neskolk gora-prohodis i pricxinili provozju haos.

2007-05-23, sredak. Tisicxis civilinikfs otbegili iz sever-Libanonju oblast gde prodolgijut sudaris mezx Libanonju voisko i Islamistju radikalnikis.

2007-05-22, vtorak. Britzemju polcia obvinil bilju agentnik om KGB, gospic Andrei Lugovoi, za ubitie om Aleksandr Litvinenko. Andrei Lugovoi v Moskva proglosil zxe on es bezvinju, zxe on imal nikai motiv smertit Litvinenko i zxe Britzemju obvinenies es polituo inspirilju. Soglosuo s Rosju prokuraturnikis Lugovoi ne mozx but ekstraditju v Britzemuf ibo soglosuo so stata 61 Rosju konstituciaf nikai Rosju grodnik mozx but ekstraditju v zagrancief.

2007-05-22, vtorak. Podcxas peregvoris so sekretarnik om NATO, generalnik Jaap de Hoop Scheffer, prezident Busx vcxera proglosil zxe vse cxlenju krainis om NATO dolzx ucxastit Afganzemju voinaf i podporit Afganzemju marionetju guverie. Ziavijt zxe voiakis iz pri-baltju krainis posle dva-des rocxis bu vnov ehat v Afganzemuf. Dla uspeh!

2007-05-22, vtorak. Vcxera Niderlandju korolica Beatrix priehal dla ofisju navestenie v Slovakju glavn-groduf Bratislava, vstretil Slovakju prezident Gasxparovicx i inju predstavatelis. Dnes prodolgijt korolica Beatrix pogledenie Slovakiaf.

2007-05-22, vtorak. USA-ju prezident Gxorgx Busx vimagajt abi novju prezident Vsetju Bankuf vnov statil USA-nik. Do-tperju prezident Vsetju Bankuf, Paul Wolfowitz, USA-ju zxid, usled bezmoralju postupanie otidijt v prinudilju otstupenie.

2007-05-22, vtorak. Voina mezx Libanonju voisko i Islamistju radikalnikis v severju Libanon prodolgijt. Grozijt opasie zxe Libanon bu vnov vtiagalju v grodnikju voinaf. Soglosuo so sleditelis bedaju polozxenie Palestinju otbegnikis v Libanonju taboris es razmnozxisxtie dla povstanikis.

2007-05-21, ponedelak. Rosju ministr-zagrancief, gospic Sergei Lavrov, podtverdil zxe planis Europsoiuzuf i USA dla otdelenie om Kosovo ot Serbia es ne-prinamju dla Rosia. Podcxas navestenie Azerbju glavn-groduf Baku, Lavrov skazal zxe esli razdelenie Serbiaf bu predlozxitju dla glosenie v Sovbez Sodinju Narodifs, Rosia bu tot predlozxenie vetovit.

2007-05-20, posubotak. Indonezju turist-ostrov Bali udarili cunami-podobju 7m visxju volnas procxinilju ot mocju buria. Tisicxis cxlovekis bili evakuacilju cxislo zxertvas esxte ne es znalju.

2007-05-20, posubotak. Udorogju bomb ktor vzrivil v zapadju cxast Bagdaduf smertil siem USA-ju voiakis i onivoi Irakju perevoditel.

2007-05-20, posubotak. Podcxas iskanie cxtir-rocxju Britzemju mlodicaf, Madelaine, ktor bil otnesilju v Portugal om 3-ju Mai, Portugalju polcia slucxuo naidil 11-rocxju mlodica iz Vostokju Europ ktor bil nedavnuo otnesilju v Espanju grod Malaga.

2007-05-20, posubotak. Tut den slucxil v Bulgaria pervju izvolba Europsoiuzju parlamentnikifs. Bulgaria polucxil 18 sidkas v Europju parlament. Sleditelis ocxekajut nizju ucxast v tut izvolba usled razcxarovenie Bulgarnikifs s cxlenstvo Bulgariaf v Europsoiuz i usled rastitsju korupcia.

2007-05-20, posubotak. Prosxlju piatak i subotak v Nemcju grod Postupim vstretili G8 financ-ministris i proglosili zxe bistrju rastenie Vsetju ekonomiaf bu prodolgit. V mesacx Juni bu slucxit verhju vstretie G8 krainifs: Rosia, USA, Nemcia, Francia, Japonia, Italia, Britzem i Kanadia.

2007-05-20, posubotak. V Sxvedju zaklucxilna umiral Bosnju Serbnik, gospic Miroslav Deronjicx, ktor bil zamestnik om Radovan Karagxicx. Deronjicx umiral usled rak-bolez.

2007-05-20, posubotak. V sever-Libanonju grod Tarabulus slucxili sudaris mezx Libanonju voisko i musulmju radikalnikis. Prinaimensx siem Libanonju voiakis bili smertilju.

2007-05-20, posubotak. Tut den slucxijt vo Vietnam parlamentju izvolba. Izvolbaf ucxastijut 56-milion izvolitelis.

2007-05-20, posubotak. Tisicxis Turcnikis protestili v Turcju Cxern-Morju port Samsun proti usilie Turcju guverief visxit vliv musulmnikju duhnikis i nizit sekularizacia. Protestnikis vimagajut otdelenie guverief i religiaf.

2007-05-17, cxtirak. Tut utro podpisili v Moskva predstavatelis Rosju i zagrancju ortodoksju cerkovis posle 80 rocxis otdelenief dogvor vnov-soedinenief. Dogvor bil podpisilju ot Patriarhnik Aleksi II i ot veditel Rosju zagrancju cerkovuf, Metropolitan Lavri.

2007-05-16, sredak. Posle dvanades rocxis takak Francju prezident, Zxak Sxirak bil dnes zamenilju ot nedavnuo izvolilju Nicolas Sarkozy, ktor bil dnes ofisuo inaugurilju.

2007-05-16, sredak. USA-ju ministr zagrancief, Kondoliza Rais, podcxas navestenie Rosiaf proglosil zxe Kosovo bu nigda vnov socxast Serbiaf. Soglosuo s doverdostoinju sleditelis USA planijt otdelenie om Kosovo dla postroenie ogromju USA-ju voina-bazuf i razmestenie jadroju raketifs v tot Serbju provincia. Dla tot ciel USA podporil UCxK teroristis i tper podstrekajt proti-Serbju rasizm ne tolk v Kosovo no tozx v inju oblastis Vsetuf.

2007-05-16, sredak. Serbju parlament odobril novju Serbju guverie veditju ot Voislav Kosxtunica. Novju guverie podporili 133 iz 250 parlamentnikis i 106 glosili proti. Sidenie parlamentuf bil opozdilju usled protestis radikalju narodju parlamentnikis ktor protestili proti polcju usilie naidit i zaderzxit bilju generalnik Ratko Mladicx ktof oni pogledijut takak narodju gero.

2007-05-15, vtorak. Tut-utro nacxil v Pakizem vse-obicxju straik ktor paralizil celoju krain. Straik es otvet opoziciaf om uvolnenie opozicju sudnikuf iz Verhju Sud Pakizemuf ot prezident Musxaraf. Usled protestis proti tut uvolnenie i proti Musxaraf bili podcxas prosxlju siemden v ulcas Pakizemuf smertilju uzx duzinas cxlovekis.

2007-05-14, ponedelak. USA-ju turist-korab, 'Empress of the North' (Impernica Severuf) nesitsju pocxti tri-sto psazxiris i cxlenis ekipazxuf na-mielil u breg Aliasxkaf priblizuo 25 km juguo ot grod Juneau i bil evakuacilju. Soglosuo s ofisju raportis avaria pricxinil nikai zxertvas.

2007-05-13, posubotak. Usled tiskenie ot takzvanju 'Demokratju Parta', gospic Tomislav Nikolicx otstupil iz funkcia predsiditeluf om Serbju parlament.

2007-05-13, posubotak. Irakju povstanikju grup, takzvanju 'Islamju Sxtat Irakuf', dnes prinal otvetost za vcxeraju smertenie cxtir USA-ju voiakis i otvodenie ili smertenie tri inju USA-ju voiakis v oblast takzvanju triugolikuf om smert u Tikrit.

2007-05-13, posubotak. Prosxlju nocx 23-rocxju Serbica, Maria Serifovicx, vigral Eurovizju Pesna-Konkur ktor slucxil vo Finzemju glavn-grod Helsink. Dvaju mesto vigral Ukrainia i Rosju grup "Srebro" vigral triju mesto tut pesna-konkuruf. Pokaz zgledili okol sto-milion pogleditelis. Sledju rocx Eurovizju Pesna-Konkur bu slucxit v Belgrad. Tut-rocxju rezultis: 1.Serbia, 2.Ukrainia, 3.Rosia, 5.Bulgaria, 6.Belarusia, 11.Bosnia, 14.Macedonia, 15.Slovenia. Cxehia, Polakia, Horvatia i Cxern-Gora ne gorstupili v dvaju kruguf i Slovakia ne ucxastil konkuruf.

2007-05-13, posubotak. Afganzemju guverie oglosil zxe din iz nacxalnikis Talibanuf, Mullah Dadullah, bil smertilju v jug-Afganzemju provincia Helmand.

2007-05-13, posubotak. Zamestnik om Indonezju Ministrie Zdrovief oglosil zxe tut utro umiral v sever-Sumatraju grod Medana 26-rocxju zxen usled ptakju grip H5N1. Umiralju mlodju zxen bil v cxtirju mesacx bremenostuf i statil 76-ju ofisju zxertva ptakju gripuf v Indonezia.

2007-05-11, piatak. Ogen pozxaril neskolk domis v Avalon, glavn-grod Santa-Catalina ostrovuf, ktor es okol 40 km ot breg jugju Kaliforniaf.

2007-05-11, piatak. USA-ju organizacia, takzvanju 'Dom Svoboduf' (Freedom House), izdal spis krainifs ktor nai-mnog narusxijut ludju pravos. Ibo tut propagandju organizacia es financitju ot USA-ju guverie 'Dom Svoboduf' skazal nisxto o narusxenie ludju pravos v USA, kak zaderzxenie i karanie politju opozicnikifs za falsxju obvinenies znasilief, pedofiliaf ili nark-prodazxuf.

2007-05-11, piatak. V USA-ju sxtat Kalifornia bil zaderzxilju Cxinaju sxpion, Cxi Mak, ktor kradil planis elektronikju progonju sistemuf ktor mozx delat podlodkas prakticxuo neobnazximju. Inzxener Cxi Mak es v USA rodilju etnikju Cxinanik.

2007-05-11, piatak. Jug-Osetju guverie tut utro zablokil Transkavkazju dorog u Gruzinju granc usled stoianju pronikanie Gruzinju voiakifs i onivoi terorenie Jug-Osetju obitatelifs popri tut dorog.

2007-05-10, cxtirak. Tut utro Rosju prezident Vladimir Putin nacxil ofisju navestenie Kazahzemuf. Putin vstretil Kazahzemju prezident Nursultan Nazarbaev i bu ucxastit ofisju obeduf v svoi cxest.

2007-05-10, cxtirak. Otnosuo blizitsju izvolba vo Filipinia ktor bu slucxit sledju siemden, bili vo Filipinia smertilju uzx okol sto cxlovekis. Nainovju zxertva nasilief es sotrudnik guvernikuf v jugju Filipinia, gospic Ernie Tatoya, ktor bil zustrelilju vo svoi domo.

2007-05-10, cxtirak. Podcxas navestenie Braziliaf, papezx Benedikt XVI virazxil svoi nesoglosie s pereriv bremenostuf i skazal zxe uvazxenie zxiznuf startijt s oplodenie.

2007-05-09, sredak. Vo Floridaju grod Tallahassee bili zaderzxilju 8 zaklucx-strazxnikis za zloupotrebenie zaklucxnikifs. Neskolk zaklucxnikis bili prinudilju cxistit toalet so svoi jazik, inju zaklucxnikis bili seksuo zloupotrebitju. V USA es bolsx cxem sxes milion zaklucxnkifs. Politju opozicnikis es rutinuo karalju za falsxju obvinenies znasilief, pedofiliaf ili nark-prodazxuf.

2007-05-09, sredak. V sred-Moskvaju Cxervenju Plosxad tut den slucxil pamiatju voisko-parad pomnitsju pobed Soviet-soizuf nad Nemcju fasxistis i konc Dvaju Vsetju Voinaf pred 62 rocxis. Vladimir Putin skazal zxe tut sviatak imajt ogromju moralju znacxenie.

2007-05-09, sredak. Vzriv metan-gazuf vo vostok-Ukrainju vugol-kopalna Krasnolimanskaia ktor es v Doneckju oblast smertil tri sxahtaris.

2007-05-09, sredak. USA-ju pod-prezident, Dik Cxeini, priehal tut utro v Bagdaduf dla ne-oglosilju navestenie Irakuf. Soglosuo s raportis iz Irak Cxeini bu esxte ehat vof Saudia, Egipt i Jordania.

2007-05-09, sredak. Soglosuo s ofisju raportis NATO-ju okupacju voiakis smertili prinaimensx 21 civilnikis v jug-Afganzemju provincia Helmand. Neofisju cxislo smertilju civilnikifs es mnog visxjusx. Nedavnuo, v mesacx Marc, USA-ju primor-voiakis tozx smertili 19 Afganzemju civilnikifs. Usled visxitsju cxislo civilnikju zxertvas podpor Talibanuf i publikju bez-spokoinost Afganzemju obitatelifs rastijt.

2007-05-09, sredak. Rimju papezx Benedikt XVI tut den ehal v Braziliaf. Jegoi glavnju motiv navestenief om Brazilia es bistruo nizitsju cxislo katoliknikis v krainis Latin-Amerikuf. Milionis Latin-Amerikju katoliknikis bili obratilju v protestannikis.

2007-05-09, sredak. Prosxlju nocx prodolgili v razlicxju grodis Franciaf protestis proti izvolba om Nicolas Sarkozy takak novju prezident Franciaf. Protestnikis pogledijut Sarkozy takak prav-kriloju ekstremnik. Buntnikis pozxarili 200 vozis i okol 80 bili zaderzxilju.

2007-05-09, sredak. Vcxera bil Serbju narodist, gospic Tomislav Nikolicx, izvolilju takak predsiditel Serbju parlamentuf. Gospic Nikolicx skazal zxe bu bitvat za celost Serbiaf esli Kosovo bu nasiluo otdelilju ot Serbia. Nikolicx tozx skazal zxe predvisxijt Serbia takak Rosju provincia cxem socxast Europsoiuzuf. Inju Slaviansk narodis uzx uziavili zxe vstup v Europsoiuzuf znacxijt ugnetenie Slaviansk kulturis i jazikas i prinudilju upotrebenie Nemcju i inju ne-Slaviansk jazikafs. V Europsoiuz nikai Slaviansk jazika es priznatju takak trud-jazika Europsoiuzuf i Slavianis dolzx ucxit ne-Slaviansk jazikas abi mozxili polucxit trud-mesto v institutis Europsoiuzuf. Status slaviansk jazikafs v Europsoiuz es podobju statusuf Sorbju jazikaf v Nemcia: pozvolitju no ugnetitju.

2007-05-08, vtorak. Tut den Sever-Irlandju protestannikis i katoliknikis tvorili spolju guverie. Esli to es mozxju posle 50-rocxis voinaf v Sever-Irlandia, pocx to ne es mozxju v Kosovo? Pravda es zxe to es mozxju tozx v Kosovo no USA i inju proti-Slaviansk guveries to ne hotijut ibo razdelenie Jugslaviaf, razdelenie Soviet-soiuzuf i tper razdelenie Serbiaf es socxast planuf nisxtovit, izkorenit i razgnetit celoju Slavianstvo.

2007-05-08, vtorak. Soglosuo s Portugalju polcia malju 3-rocxju dete iz Britzem, Madeleine McCann, ktor bil otnesilju pred neskolk den v Portugalju plazx-grod, bil pravdapodobuo pohitilju ot pedofilju zlo-band ktor torgijt s detes.

2007-05-08, vtorak. Cxlenis Estonju guverief kladili kvitis i vienokis u skulptur Sovietju voiakuf ktor bil nedavnuo peremestilju iz centr Tallinuf vo voisko-grobisxtief. Estonju ministris nadezxijut zxe onivoi akt bu spokoinit Rus-gvoritsju obitatelis Estoniaf.

2007-05-08, vtorak. V severju cxast USA-ju sxtatuf Nevada, podcxas trenir-polet, avaril voisko-vrotlet usled sotreskenie s visx-voltju provodis. Vse piat cxlenis ekipazxuf bili smertilju. Vrotlet tipuf SH-60F ktor prinalezxil USA-ju mor-voisko doltreskil v Nevadaju pustinia.

2007-05-08, vtorak. Tut den celoju Slavianstvo pomnijt konc Dvaju Vsetju Voinaf, v ktor Nemcju nacistis, spol s inju proti-Slaviansk elementis, probili izkorenit i razgnetit nasx ogromju Slaviansk narod. V borba za nasx prezxitie umirali prinaimensx 45-milion Slaviansk bratis i sestras. Zxaluo, proti-Slaviansk rasistis vnov probijut podtiskis nasx narod, nasx kultur, nasx jazikas i zabut historia. V Europsoiuz nikai Slaviansk jazika es priznatju takak trud-jazika Europsoiuzuf i Slavianis dolzx ucxit ne-Slaviansk jazikas abi mozx polucxit trud-mesto v institutis Europsoiuzuf.

2007-05-07, ponedelak. Obitatelis medluo vernujut v groduf Greensburg v USA-ju sxtat Kansas, posle tut grod bil podcxas prosxlju dva den om 90% opustosxilju ot tornadis. Prinaimensx 9 cxlovekis bili smertilju. Krug-vitr dosagil bistrost 330 km/ cxas. Pred katastrof grod Greensburg imal 1500 obitatelis.

2007-05-07, ponedelak. Soglosuo s ofisju raportis cxislo USA-ju okupacju voiakis ktor bili smertilju v Irak ot napadenie i ot start okupaciaf v rocx 2003 es uzx okol 3800. Nedavnuo al-Kaida vizval USA-ju voisko abi ne otidil iz Irak ibo potrebijut USA-ju voiakis v Irak takak cielis dla svoi teroristju trenirenie.

2007-05-07, ponedelak. Rosju ministr zagrancief, gospic Sergei Lavrov, obvinil Europsoiuz i NATO zxe ignorijut historia i dopuskijut bezuvazxenie i vismeh nad umiralju Sovietju voiakis. Lavrov tozx skazal zxe Rosia bu nigda zabut toi grodnikis ktor umirali v Dvaju Vsetju Voina v borba proti podkorenie i razgnetenie Rosiaf i Soviet-soiuzuf ot nacistju Germania. Podcxas Dvaju Vsetju Voina bili ubilju okol 45-milion Slavianis. Naibolsx zxertvas terpil Rosia, Ukrainia i Polakia.

2007-05-07, ponedelak. Vo vcxeraju dvaju i koncju etap prezidentju izvolbaf vo Francia vigral konservatnik Nicolas Sarkozy polucxits 53 proc glosifs. Ucxast v izvolba bil rekordju ibo 85 proc izvolitelifs ucxastili izvolbaf. Posle oglosenie rezultuf v ulcas razlicxju Francju grodifs slucxili protestis. Prosxlju nocx buntnikis pozxarili okol 40 automobilis i polcia zaderzxil bolsx cxem tri-sto cxlovekis. 52-rocxju Sarkozy bu inauguritju om 16-ju Mai.

2007-05-06, posubotak. Bez dokazis Espanju verhju sud zabranil kandidatie 246 politnikifs ibo sud podozrejt zxe oni es sviazilju s Baskju patriotis. Soglosuo s nezavisju sleditelis takai politju utisk tolk podstrekajt terorizm i napomnijt totalitju rezximis. Poskroz utiskenie Baskju naroduf i demokratiaf v Baskia, Espania polucxil nikai kritikenie ni ot inju krainis Europsoiuzuf ni ot USA. Podobju utiskenie Slavianifs v Madaria, Estonia i v inju pribaltju krainifs es podporitju ot USA, ot Europsoiuz i ot NATO. Esli nesxto podobju slucxil-bi v libkai Slaviansk krain, mi bil-bi neposreduo kritikitju i napaditju.

2007-05-06, posubotak. Usled razlicxju sudaris bili tut utro smertilju v Afganzem prinaimensx trinades polcnikis i cxtir povstanikis.

2007-05-06, posubotak. Tut utro nacxil vo Francia dvaju etap prezidentju izvolbaf v ktor konkurijt Nicolas Sarkozy proti Segolene Royal.

2007-05-05, subotak. V lecx-dom Italju groduf Castellaneta umirali 8 cxlovekis usled otravanie ot dva-azot-oksid, ili takzvanju vesel-gaz. Smertilju pacientis lezxili v otdel intensivju opekaf i vmest kislor polucxili dva-azot-oksid ktor es usled svoi eufor-efektis normaluo upotrebitju dla anestezia.

2007-05-05, subotak. V Kamerunju gxungl, jug-zapaduo ot glavn-grod Yaounde, dol-treskil Kenaju pasazxir letidlo tipuf Boeing-737-800, nesitstju 114 pasazxiris i cxlenis ekipazxuf. Soglosuo s dover-dostoinju raportis avaria imajt nikai prezxitelis. Avarilju letidlo es novju tip i bil gotovilju v USA tolk pred sxes mesacxis.

2007-05-04, piatak. V Egipt slucxijt mezxunarodju ministrju konferenc o Irak. Ciel konferenciaf es podporit celost Irakuf, poskroz onoi mnog-etnikost i mnog-religost. Naproti v Europ proti-Slaviansk politnikis ucxinijut vse abi otdelili Kosovo ot Serbia. Nektor sleditelis ocxekajut zxe glavnju ciel otdelenief om Kosovo ot Serbia es postroenie ogromju USA-ju voina-bazuf v Kosovo.

2007-05-04, piatak. Ukrainju perv-ministr Janukovicx i prezident Juwxenko, dogvorili o pred-vremju parlamentju izvolba. Tocxju vrem izvolbaf esxte ne es jasnju.

2007-05-04, piatak. Tut-utroju pozxar v Rosju psihiatrju lecxdom v malgrod Doroganovo, ktor es v jug-Rosju Rostovju oblast, bili smertilju tri i poranilju prinaimensx dvanades cxlovekis.

2007-05-04, piatak. V Rosju grod Novo-Ogarevo slucxili dnes peregvoris mezx Rosju prezident Vladimir Putin i Slovakju perv-ministr, Robert Fico. Glavnju tem peregvorifs bil ekonomju sotrudie.

2007-05-04, piatak. Poskroz Rosju protestis i poskroz opozicia v USA-ju parlament, guverie om prezident Busx prodolgijt peregvoris o postroenie USA-ju voina-bazifs dla proti-raketju obrona v Cxehia i v Polakia.

2007-05-04, piatak. V glavn-grod Taizemuf, Bangkok, ucxastnikis mezxunarodju konferenciaf soglosili zxe egzistijt novju tehnologia ktor umozxijt ohrona Zemlaf om klimat-zmen.

2007-05-04, piatak. Cxernju USA-ju prezidentju kandidat i senatnik iz sxtat Ilinois, Barack Obama, usled rastitsju grozba nacxil polucxit ohrona USA-ju tainju sluzxbafs. Obama konkurijt proti Hillary Clinton, svad-zxen bilju USA-ju prezidentuf Bill Clinton, takak prezidentju kandidat Demokratju polit-partaf.

2007-05-03 Tisicxis cxlovekis ucxastili podgrobenief 20-rocxju Rus-gvoritsju Estonianuf, Dmitri Ganin, ktor umiral usled brutalju podtiskenie demonstraciaf proti otmestenie pamiatnekuf dla Sovietju voiak v Estonju glavn-grod Talinn.

2007-05-03, cxtirak. Usled zaval zxelez-dorogju mostuf v jug-USA-ju sxtat Alabama izkoleal brem-poezd provozitsju raket-palivo dla kozmos-sxatl. Sxes cxlovekis bili poranilju. Soglosuo s USA-ju kozmos-agentia NASA tut avaria ne bu pricxinit otrocxenie ili opozdenie naiblizju gor-puskenief sxatluf.

2007-05-02, sredak. Usled nedavnju oglosenie Britzemju perv-ministruf Tony Blair zxe bu otstupit iz funkcia, Britzemju konservatnikis vimagajut pred-vremju parlamentju izvolba. Sleditelis ne ocxekajut pred-vremju parlamentju izvolba no ocxekajut zxe zamenitel om Tony Blair vo funkcia perv-ministruf bu statit tut-vremju financ-ministr, Gordon Brown.

2007-05-02, sredak. Rosju prezident Vladimir Putin podporil tvorenie soiuzuf om Rosju vozduh-linas. Vozduh-linas v tut soiuz bu ohronatju om zakup ot zagrancju firmas.

2007-04-25, sredak. Europju nauknikis uziavili Zemla-podobju planet obkruzxitsju zvezd Gliese 581 ktor es v distancia 20,5 svet-rocxis ot nasx planet. Soglosuo s nauknikis tut novuo uziavilju planet imajt podobju temperaturis takak Zemla i es tolk 1,5 raz plus velju cxem nasx planet.

2007-04-24, vtorak. Telo bilju Rosju prezidentuf, 76-rocxju Boris Jelcin, ktor umiral vcxera usled serce-udar, bil tut utro izlozxilju v Moskvaju katedral. Popri razkradenie Rosiaf Jelcin es vinilju tozx za razmontirenie Soviet-soiuzuf. Nektor sleditelis podozrejut zxe Jelcin i jegoi "revolucia" ili sxtatju perevrot, takak perevrotis v inju krainis Soviet-blokuf, bil organizilju i izdumalju ot USA-ju tainju sluzxbas.

2007-04-24, vtorak. Irakju seba-bombnik vcxera vzrivil svoi voz u USA-ju patrul-baz v provincia Dijala smertits prinaimensx 9 i poranits okol 20 USA-ju voiakis.

2007-04-23, ponedelak. Tut den umiral v Moskva bilju Rosju prezident Boris Jelcin. Jelcin statil zlo-proslavju ibo pozvolil i umozxil razkradenie Rosju bogatsvof ot neskolk olikradnikis i zabedat milionis obitatelifs om Rosia.

2007-04-22, posubotak. Tut utro nacxil vo Francia dolguo ocxekalju prezidentju izvolba. Takak sleditelis ocxekali Sarkozy i Royale vigrali pervju etap izvolbaf i bu konkurit v dvaju etap prezidentju izvolbaf.

2007-04-21 Upotrebits Soiuz-TMA-9 tut den pristanil v Kazahia v Madaria rodilju USA-ju softver-programnik i giga-dolarnik, Charles Simonyi, posle navestenie Mezxunarodju Kozmosju Stanciaf, MKS. Simonyi bil do tper piatju platitsju kozmos-turist i platil za svoi turne 25 milion USD.

2007-04-21, subotak. Oruzxilju sxesdes-rocxju sotrudnik USA-ju kozmos-agentiaf NASA pohitil dva zalozxnikis i posle neskolk cxasis zustrelil seba i din zalozxnik. NASA virazxil zxal usled utratenie dva sotrudnikifs. Esxte ne es jasnju kak ubitel perenesil oruzxie skroz NASA-ju kontrol. Pravdapodobju motiv bil negativju rabot-ocenka ubiteluf ktor bil pisalju ot ubilju sxef.

2007-04-20, piatak. USA-ju okupacju voisko Afganzemuf oglosil zxe okupacju voiakis smertili 24 talibannikis podcxas siem-cxasju borba v jugju Afganzem prosxlju sredak.

2007-04-20, piatak. Podcxas vcxeraju neoglosilju navestenie Irakuf, USA-ju ministr obronaf, Robert Gates, skazal Irakju guverie zxe USA ne bu bez-koncuo ostatit v Irak i zxe oni dolxbi iskat politju kompromis. Nektor kritiknikis sumnijut Gavesvoi oglosenie ibo podozrejut zxe USA kradijt kazxd mesacx Irakju neft cenitsju okol 3,5 gigalion USD i tampocx hotijt ostatit v Irak.

2007-04-19  Tut den Sovetgrup Europuf nacxil vmesxat v Ukrainju politju problemis ibo hotijt podporit marionetnikis Juwxenko i Timosxenko ktor planijut novju buntis, razlicxju proti-konstitucju obmanis i podkupenie konstitucju suduf takak podkupili Verhju sud Ukrainiaf pred bolsx cxem dva rocxis.

2007-04-19, cxtirak. Soglosuo s nainovju raportis masakr studentifs vo Virginju Tehnicxju Univerzit ktor slucxil prosxlju ponedelak bil zlo-cxinilju ot psiho-bolezju jug-Koreaju student, Cho Seng-hui, i celoju masakr bil ostrozxuo i tocxnuo planilju. Ubitel obdumal celoju cxlovekstvo takak jegoi nepriatel.

2007-04-18 Islamistju ekstremnikis v Turcju grod Malatia rezili gorlo cxtir sotrudnikis Kristnikju izdateluf otiskitsju Biblias i inju Kristnikju literatur.

2007-04-18 Vzriv neskolk bombis v perevazxuo Sxiitnikju cxastis Bagdaduf smertil priblizuo 180 obitatelis. Nektor sleditelis podozrejut zxe USA-ju okupacju voisko podporijt nasilie i podstrekajt grodnikju voina abi imali obspravedlivenie ostatit v Irak i prodolgit kradenie Irakju neftuf. Ekspertnikis obgodajut zxe USA kradijt okol 1,5 milion bocxkas Irakju neftuf kazxd den bez platenie, ili obkradijt Irak om 3,5 gigalion USD kazxd mesacx. Kradenie Irakju neftuf es din iz glavnju pricxinis pocx Irakju politnikis vimagajut tocxnju vrem-plan iztiaganief USA-ju okupacju voiskof iz Irak.

2007-04-18 Ukrainju perv-ministr Viktor Janukovicx proglosil zxe esli Juwxenko ne bu prinat razsudenie konstitucju suduf o Juwxekovoi prikaz razpuskit Ukrainju parlament, Juwxenko bu obzxalovilju.

2007-04-18 Soglosuo s mezxunarodju opin-analiz ktor bil provodilju ot Cxikagoju sovet-grup veditju ot direktornik Christopher Whitney, v pocxti celoju Vset rastijt ne-dover USA-ju zagrancju politiaf i vmesxanief.

2007-04-18, sredak. Rosju ministr Sergei Ivanov vcxera proglosil zxe Rosia ne imajt interes startit novju "holodju voina" i zxe holodju voina mozx nikto vigrat.

2007-04-17 Promislju virob Rosiaf visxil v mesacx Marc ot prosxlju rocx om 7,9 proc - oglosil Rosju ministr ekonomiaf, gospic German Gref.

2007-04-17 Vo Francju prezidentju izvolba, ktor bu slucxit om 6-ju Mai tut rocxuf, konkurijut dvanades kandidatis. Soglosuo s nainovju opin-analizis, dva veditsju kandidatis, gospic Nicolas Sarkozy i gospica Segolene Royal, tper imajut odnakju sxans vigraf.

2007-04-17 Vzriv gazuf v Cxinaju vugol-kopalna v sredju Cxina zapoimal pod zem okol tri-des sxahtaris. Prosxlju rocx v Cxinaju vugol-kopalnas utratili zxizn okol 4750 cxlovekis.

2007-04-17 Rosju gruz-korab Gxein ktor provozil vugol iz Rosju ostrov Sahalin v Japoniaf naehal miel u Japonju ostrov Honsxu. Korab potopil no vse cxlenis ekipazxuf bili spasilju.

2007-04-17, vtorak. Usled vcxeraju bunt sxalju pistolnikuf bili smertilju prinaimensx 33 cxlovekis, vklucxuo jeg, na kampus tehnicxju univerzituf v USA-ju jug-vostokju sxtat Virginia, v grod Blacksburg. Pistolnik esxte ne bil razpoznalju i jegoi motiv es esxte ne znalju.

2007-04-16, ponedelak. Vlivju Sxiitnikju duhnik, Muktada al-Sadr, iztiagal sxes svoi ministris iz Irakju guverie takak protest proti prodolgitsju USA-ju okupacia Irakuf. Al-Sadr vimagajt vrem-plan iztiaganief USA-ju voiakifs iz Irak. Priroduo USA esxte ne hotijt iztiagat svoi voiakis iz Irak ibo hotijut kradit esxte mnogju milionis bocxkas Irakju neftuf dla svoi strategju zapas.

2007-04-16 Uzbekju guverie zapretil USA-ju organizacia Zgled Ludju Pravofs v krain. Soglosuo so sleditelis Uzbekju guverie podozrejt zxe tot organizacia, spol s inju zagrancju ne-guverju organizacias, NGO, es pozad krevju probka sxtatju perevrotuf ktor slucxil v rocx 2005. Takzvanju NGO's es tradicxju instrument USA-ju guverief i USA-ju tainju sluzxbafs dla organizenie i financenie sxtatju perevrotifs, dla montirenie svoi marionetnikju politnikifs i guveriefs, dla manipulenie publikju omnenief takak dla manipulenie izvolbafs i referendumifs. USA-ju masaju medialis, takak CNN i podobuo, es financilju ot USA-ju guverie abi naklonili zvestis v onivoi vigod i abi podstrekali buntis v svobodju krainis ktor USA planijt podkorit.

2007-04-16 Posle predvcxeraju protest platitju profesju protestnikis v Moskva, vcxera prodolgili svoi teatrju protest proti Rosju guverie odnakju platitju protestnikis tozx v Petergrod. Zxaluo, Rosju polcia esxte ne ucxil kak obhodit s takai scenalju teatrju protestis. Vmest upotrebenie voda-pusxkas, pred cxekatsju kameras zagrancju masa-medialifs oni upotrebili gum-palkas. Jasnuo zxe glavnju ciel tot protestifs bili tocxnuo tot fotos i videos zagrancju masa-medialfs ktor bu posle zlo-upotrebitju dla propagand proti Rosju guverie i proti svobod i nezavisost Rosiaf. Poskroz minimju podpor Rosju populaciaf dla tot protest-aktoris, usled tot fotos i videos ktor bu zlo-upotrebitju dla propagand proti Rosia, USA-ju tainju sluzxbas vigrali.

2007-04-16 Naivelju banan-eksportitsju krain Vsetuf, Ekuador, uzx ne es bananju republik: Vo vcxeraju refererendum okol 78 proc izvolitelis podporili nezavisju Ekuadorju prezident, gopsic Rafael Correa, i umozxili jeg svobodit Ekuador ot dominiritsju moc gor-parlamentuf ktor es kontrolitju ot bogatju oligarhnikis i ot USA-ju marionetnikis. Vcxeraju referendum pokazijt zxe posle bolsx cxem sto-rocxis ugnetenief plus i plus Latin-Amerikju krainis statili imunju proti kontrol i manipulenie ot USA-ju marionetnikis i tainju sluzxbas. Poki Latin-Amerik svobodil seba ot USA-ju kontrol, plus i plus krainis bilju Soviet-blokuf statili zxertvas USA-ju manipulenief, politju kontroluf i ugnetenief. LINK

2007-04-14 Neskolk bombenies v razlicxju cxastis Irakuf tut den smertili okol 60 cxlovekis. Na primer vzriv voz-bombuf v Sxiitnikju sviatju grod Karbala smertil 43 cxlovekis.

2007-04-14 Tut den es 95-ju kazxd-rocxie om potopenie korabuf Titanik v severju Atlant-okean usled ktor umirali bolsx cxem 1500 cxlovekis.

2007-04-14 Dva seba-bombnikis vzrivili blizuo USA-ju kulturju centr v Marokju grod Kasablanka. Triju seba-bombnik bil zaderzxilju ot Marokju polcia prede on mozxil vzrivit seba. On imal odevilju bomb-remen. V blizost napadilju USA-ju kultur-domuf es tozx USA-ju konsul-dom i zxidju sinanog. Marokju vetka Al-Kaidaf prinal otvetost za tut teror-akt.

2007-04-14 Vcxera Sovbez Sodinju Narodifs resxil poslat vof Kosovo komitet ktor bu sledstvit vipolnenie rezoluciaf cxislo 1244 Sodinju Narodifs iz rocx 1999. Soglosuo s Rosju posolnik v Sodinju Narodifs, gospic Vitalij Cxurkin, poslanie tut 15-cxlenju komitetuf predlozxil Rosia.

2007-04-13 Australju perv-ministr John Howard skazal zxe imun-boleznikis dolzxbi imat zabran imigrenief v Australiaf. Uzx dnes imun-boleznikis es zabranitju imigrit v Australiaf usled nespravedlivju financju brem onivoi bolez mozx pricxinit dla Australju nalog-platitelis. Howardvoi komentar probudil cxisloju protestis mezxu Australju imun-boleznikis.

2007-04-13 Brazilju polcia oglosil zxe razrusxil zlo-grup ktor podcxas prosxlju piat rocxis ucxinil okol tisicx kontraktju ubities. Mezxu 20 zaderzxilju bandnikis es tozx neskolk polcnikis.

2007-04-13 Rosju ekolognikis odobrili prirod-priatju plan razvitief Rosju otdih-groduf Socxi do rocx 2014. Rosia nadezxijt zxe grod Socxi bu izberilju dla organizenie Zimaju Olimpiaduf 2014.

2007-04-13 Oligarhnik ili olikradnik? Obkraditel Rosiaf, ili takzvanju "oligarhnik" Berezovskij, ktor tper domovijt v Britzem obnazxil v masa-medialis svoi planis dla nasilju teroristju dol-vergenie Rosju guverief. Pocx hotijt Berezovskij dol-vergit Rosju guverie? Li on ne-obkradil Rosia dostacxuo? Rosia vimagajt ot Britzemju guverie vidanie om Berezovski dla sudvodenie v Rosia.

2007-04-13 Taivanju hirurgis prikrepkili na zver-lecxar Chang Po-Yu jegoi ruka ktor bil vcxera otkusilju ot krokodil. Krokodil otkusil jegoi ruka v Taivanju zver-ogrod podcxas lecxenie. Hirurgia vremil sxes cxasis.

2007-04-13 Rosju gor-parlament, ili takzvanju Federacju Sovet-grup Rosiaf, tut utro osudil raport ot USA-ju ministrie zagrancief o "cxlovekju pravos i demokratia vo Vset" v ktor obnazxili svoi planis obvlivit i manipulit izvolbas v razlicxju krainis Vsetuf, vklucxuo Rosia i pocxti vse krainis bilju Soviet-blokuf. Takak USA delal uzx bolsx cxem sto-rocxis v Latin-Amerik, gde montirili svoi marionetnikju politnikis, tper delajt tozx v Slaviansk cxast Vsetuf. Usled podkupilju politnikis i masa-medialis, podcxas posledju des-rocxis Slaviansk krainis statili bananju republikis bez bananis. USA prodolgijt zavisit om Ne-Guverju Organizacias, NGO, takak instrument USA-ju vmesxanief v politiaf inju krainifs. LINK2

2007-04-13 Irakju guverie prikazil voprosenie vcxeraju bombenief v restoran Irakju parlament-domuf.

2007-04-13 Nemcju nauknikis naidili zrelju osnovju biokletis v sred cxlovekju kostis iz ktor posle tvorili sperma. Nektor nauknikis dumajut zxe tut proces mozx statit lecxenie bezplodostuf.

2007-04-12 Vo Sxveicaria dol-treskil Nemcju voisko-letidlo tipuf Tornado. Prinaimensx din iz dva pilotis umiral usled avaria.

2007-04-12 Tut den slavnil nai-starju sximpanzica vsetuf, Cxita, svoi 75-ju rod-den. Sximpanzica Cxita rodil v Liberia v rocx 1932 i igral vo filmis o Tarzan. Tper zxiznijt Cxita v pensnikju domo dla zveris v USA-ju grod Palm-Springs.

2007-04-12 Seba-bombnik ktor vzrivil tut posle-polden v restoran Irakju parlament-domuf smertil 8 i poranil 20 cxlovekis. Mezxu smertilju zxertvas es tozx tri Irakju parlamentnikis. Irakju parlament-dom es polozxilju v Bagdadju, mocuo fortifikilju, Zelenju Zona. V inju cxast Bagdaduf Irakju povstanikis vzrivili most Sarafia cxrez reka Tigris upotrebits kamion-bomb.

2007-04-12 Francnik Alain Robert, ktor es tozx znalju takak pauk-muzx, dnes nalazil budov Slovakju radiof v Bratislava, ktor imajt form perevrotilju piramiduf. Cxtirdes-cxtir rocxju Gospic Robert imajt zxen i tri detes i nalazil uzx duzinas neboskrebis v celoju Vset.

2007-04-12 Okol cxtirtink obitatelifs Madariaf umirajt usled razlicxju opuhol-bolezis soglosuo s raport ktor bil publikilju v glavn-grod Madariaf, Budapesxt.

2007-04-12 Tut-den Rosia vnimajt Den Kozmosnautiaf. Usled tut okazia Rosju prezident Vladimir Putin zdravil ekipazx Mezxunarodju Kozmosju Stanciaf, MKS, i  pervju pod-premier Rosiaf, gospic Sergei Ivanov, navestil Zvezdju Grod.

2007-04-12 Podcxas navestenie Japoniaf, Cxinaju premier, gospic Wen Gxiabao, stremlijt dobrjuvit vzaimju otnosenies mezx Cxina i Japonia. Poki Gxiabao iskajt voina-smirenie s Japonia, on vizval Japonju politnikis ne zabut svoi bilvremju vtorganies i okupacia Cxinaf podcxas prosxlju sto-rocxie. Soglosuo s Gxiabao, Japonju vtorganies pricxinili ogromju opustosxenie v Cxina i ostavili glubinju sxramis v serces Cxinaju populaciaf.

2007-04-11 Rosju ministr zagrancief, gospic Sergei Lavrov, proglosil v gazet Financial-Times zxe postroenie USA-ju proti-raketju obronaf v Europ bu osnovuo zmenit geo-strategju kartmap Europuf. Lavrov tozx skazal zxe es ne-prinamju upotrebit Europ takak svoi vlasnju strategju teritoria. Soglosuo s Lavrov Rosia cxutijt obmanilju ibo USA prede ne-informil Rosia o svoi planis.

2007-04-11 Usled vcxeraju sudar mezx Marokju polcia i podozrelju teroristis v Marokju vel-grod Kasablanka bili smertilju prinaimensx piat cxlovekis, vklucxuo cxtir seba-bombnikis i din polcnik.

2007-04-10 Posle vcxeraju oglosenie Iranju guverief zxe nacxili promislju obogatenie uraniumuf USA-ju guverie skazal zxe es velm ne-spokoinju. Esli i gda bu USA i Izrael napadit esxte ne es jasnju. Pred nedavnuo sleditelis ocxekali zxe Iran bu napaditju tut vesna, pred konc mesacxuf Marc, no tot termin uzx proehal.

2007-04-08 Usled harmonizenie ortodoksju i katolikju kalendaris, tut-rocxju Paska dla vse Kristnikis slucxijt v odnakju vrem.

2007-04-08 V jugju Afganzem udorogju bomb smertil sxes NATO-ju okupacju voiakis. NATO ne-publikil tocxnju mesto bombenief ni grodnikost smertilju voiakis.

2007-04-08 Gospic Martin Strel, 52-rocxju Slovenic, statil pervju cxlovek Vsetuf ktor pereplaval celoju dolgost rekaf Amazon. Gospic Strel, ktor es tozx prozvalju "Ribamuzx" soverhil tut maraton posle 5265 km i 66 den i usleduo terpil glov-kruzxenie, diarea i sunce-udar. Prede on uzx pereplaval tozx Dunav, Jangce i Misisip.

2007-04-07 V Madaria rodilju USA-ju softver-programnik, Charles Simonyi, tut vecxer vzletil iz Kazahzem na Rosju raket tipuf Soiuz TMA-10 k Mezxunarodju Kozmosju Stanciaf, MKS. Giga-dolarnik Simonyi statil bogatju usled sotrudie s Microsoft. Simonyi es piatju kozmos-turist navestitsju MKS. Jegoi turne bu vremit dvanades den i cenil okol 25-milion USD.

2007-04-07 Somalju piratis puskili dva tovar-korabis ktor hvatili u Somalju breg vo Februar. Korabis bili naemilju ot Sodinju Narodis dla provoz pomoc-tovaruf v Somaliaf.

2007-04-07 Sudar mezx Sunitnikis i Sxiitnikis v grod Paracxinar, ktor es v sever-zapadju Pakizem u Afganzemju granc, smertil prinaimensx 10 i poranil okol 80 cxlovekis.

2007-04-07 Soglosuo so Vsetju Organizacia Zdrovief, VOZ, nedavnuo umiralju 29-rocxju Indoneznik umiral usled ptakju grip. Ofisju cxislo zxertvas ptakju gripuf v Indonezia uzx dosagil 74 cxlovekis i v celoju vset perevisxil 170.

2007-04-07 Tut den pocxti vse Kristnikis slavnijut Paska-piatak, din in naivelju Kristnikju sviatakis. Soglosuo s Kristnikju vera tut den, pred pocxti dva-tisicx rocxis, bil ukrestilju i smertilju Jesus Krist, bozxvoi sin.

2007-04-07 U grecju ostrov Santorini potopil turist-korab nesitsju okol tisicx-sxes-sto pasazxiris i cxlenis ekipazxuf. Pocxti vse cxlovekis bili sposobuo evakuacilju izklucxuo dva Francju turistis, 45-rocxju otec i jegoi 16-rocxju docx, ktor tonuli.

2007-04-07 V Irakju grod Ramadi seba-bombnik voditsju gruz-voz smertil prinaimensx 35 cxlovekis. Bomb vzrivil v zapadju cxast groduf u polcju kontrolisxtie.

2007-04-05 Podcxas dva prosxlju den Irakju povstanikis smertili 9 okupacju voiakis: piat USA-ju i cxtir Britzemju voiakis. Tut den juguo ot Bagdad bil tozx dol-strelilju USA-ju voiskoju vrotlet. Cxtir iz 9 cxlovekis na palub bili poranilju.

2007-04-05 Ukrainju perv-ministr, Viktor Janukovicx, pital ot Austrju guverie pomoc resxit politju kriza spuskilju usled Juwxenkovoi zvanie predvremju parlamentju izvolbaf. Pred bolsx cxem dva rocxis Juwxenko hvatil moc i prezidentju sidka v Ukrainia posred, ot USA-ju tainju sluzxbas organizilju i financilju sxtatju perevrot, i tper hotijt hvatit esxte bolsx moc posred proti-zakonju pred-vremju izvolba ktor bu financilju i podporitju ot zagrancju masa-medialis i tainju sluzxbas. USA upotrebijt v Ukrainia podobju takticx ktor upotrebil uzx bolsx cxem sto rocxis dla montirenie marionetnikju guveries v Latin-Amerik. LINK Ukrainju Verhju Sud tper resxijt esli pred-vremju izvolba es ili ne es proti-zakonju ili proti-konstitucju. Nektor sleditelis ocxekajut zxe Verhju Sud Ukrainiaf, cxoi suditelis es podkupilju takak Juwxenko i Timosxenko, bu priaznit Juwxenko i bu pozvolit pred-vremju parlamentju izvolba. Glavnju motiv pocx USA financijt perevrot v Ukrainia es planis Pentagonuf postroit USA-ju voina-baz v Ukrainia abi Ukrainianis i Rosianis ubili drug druguf, brat bratuf.

2007-04-05 Iranju prezident, Mahmud Ahmagxinedad, tut utro bez-uslovuo puskil piatnades Britzemju voiakis, cxtirnades muzxis i din zxen, ktor bili nedavnuo zaderzxilju usled proti-zakonju pereehanie Iranju grancuf. Britzemju perv-ministr, Tony Blair, proglosil zxe zudelal nikai dogvor s Iranju guverie.

2007-04-04 V sever-Meksikju grod Tihuana Meksikju polcia zaderzxil narkju korol, Viktor Eskobar. Odnakvremuo polcia zaderzxil 8 inju muzxis i tri podkupilju polcnikis i naidil ogromju orsenal oruzxief.

2007-04-04 USA-ju TV-siet ABC publikil reportazx ktor dokazijt zxe USA-ju tainju sluzxbas organizijut, trenirijut i financijut proti-Iranju islamistju teroristis. Na primer din iz takai islamistju teroristju grupis imenijt "Gxandulla" i imajt svoi teror-baz v Pakizem u Iranju granc. Dnes, takak vsegda, USA imajt "dobrju i zloju teroristis" i nepodporijt celo-vsetju universalju borba proti terorizm no prodolgijt podporenie svoi "dobrju" teroristis.

2007-04-04 Podcxas pozad-scenaju razgvoris v Sovbez Sodinju Narodifs, soglosuo s dover-dostoinju raportis, pocxti vse cxlenis virazxili sumnenie proti Ahtisaarivoi Kosovo-plan.

2007-04-03 Predstavatelis Rumaniaf, Serbiaf, Horvatiaf, Sloveniaf i Italiaf dnes podpisili dogvor o postroenie novju neftju trubvoduf mezx Rumanju port Konstanca i Italju port Terst.

2007-04-03 Rosju ministr zagrancief, Sergei Lavrov, virazxil omnenie zxe slabost Ahtisaarivoi raportuf o Kosovo es jegoi pred-mnenie zxe Kosovoju nezavisost es neizbezxju. Soglosuo s Lavrov Kosovoju nezavisost mozx-bi statit model dla resxenie podobju situaciafs v inju cxastis Vsetuf no dla dolg-vremju resxenie es potrebju dva-storonju soglosie.

2007-04-03, Vtorak. Ukrainju parlament i guverie otvergili podcxinit Juwxenkvoi resxenie razpuskit parlament i zvat pred-vremju izvolba. Soglosuo s Ukrainju parlamentnikis Juwxekovoi resxenie es proti-konstitucju. Pred bolsx cxem dva rocxis Juwxenko ucxinil v Ukrainia sxtatju perevrot organizilju i financilju ot USA-ju tainju sluzxbas ktor planijut postroenie USA-ju voina-bazis v Ukrainia takak tper nacxili postroenie voina-bazis v Cxehia i v Polakia gde tozx montirili svoi podkupilju marionetnikis. Uzx bolsx cxem sto rocxis USA-ju guverie kontrolijt razlicxju krainis Vsetuf posred montirenie svoi podkupilju marionetnikis. Perv v Latin-Amerik i tper v celoju Vset, specialuo v krainis bilju Soviet-blokuf.  LINK

2007-04-02 Za ohrona om autor-pravo v Rosia bil zabranilju prodazx om softver, CD i DVD na ulcas. Borba proti intelektju piratstvo es din iz uslovies om vstup Rosiaf vo Vsetju Torgju Organizaciaf, VTO.

2007-04-02 Ukrainju prezident Viktor Juwxenko otrocxil zavtraju ofisju navestenie Rosiaf usled politju problemis v Ukrainia. Dnes Juwxenko podpisil razpuskenie Ukrainju parlamentuf i pred-vremju parlamentju izvolba.  LINK

2007-04-02 Za ohrona om autor-pravo v Rosia bil zabranilju prodazx om softver, CD i DVD na ulcas. Borba proti intelektju piratstvo es din iz uslovies om vstup Rosiaf vo Vsetju Torgju Organizaciaf, VTO.

2007-04-02 Vandalnikis v sever Francju grod Lil opustosxili bolsx cxem 50 mogilas zxidju grobisxtief. Esxte ne es jasnju esli vandalnikis bili nov-nacistis ili musulmnikju ekstremnikis.

2007-04-02 Potokju dozxdis, zatopenies i sneg-lavinis ktor slucxili v Afganzem podcxas prosxlju dvanades den smertili bolsx cxem piatdes cxlovekis. Katastrof bil pricxinilju ot neobicxuo teplju pogod i naglju raztopenie sneguf.

2007-04-02 Tut den Vset pomnijt dvaju kazxd-rocxie smertuf bilju Rimju papezxuf, Jan Pavel II. Polakic Jan Pavel II bil pervju Slaviansk papezx.

2007-04-02 Mocju zemtrasenie silaf 8,1 gradusis Rihtersxkalaf ktor udaril tut utro Solomonju ostrovis pricxinil 5-metr visxju cunami ktor smertil prinaimensx trinades cxlovekis v glavn-grod om Solomonju ostrovis, Gizo. Cunami-ostrozxenie dla celoju oblast Tihju okeanuf bil izdalju i pozdue anulilju.

2007-03-31 Bolsx cxem sto-tisicx ludis tut den marxili v Ukrainia dla podpor Janukovicxvoi guverie, proti USA-ju marionetnikis Juwxenko i Timosxenko. Oranzxju perevrotnikis, Juwxenko i Timosxenko, financilju ot USA-ju tainju sluzxbas planijut narusxit Ukrainju konstitucia i zvat pred-vremju parlamentju izvolba abi krepkili svoi i USA-ju kontrol Ukrainiaf i Ukrainju naroduf i abi pozvolili postroenie USA-ju voina-bazis v Ukrainia.  LINK

2007-03-31 Okol tisicx Kosovo-Albanju ekstremnikis dnes marsxili v Prisxtina za neposredju nazavisost ot Serbia. Razdelenie Serbiaf i inju Slaviansk krainifs es podporitju ot cxisloju protislaviansk krainis ktor zxelajut nisxtovenie Slavianstvof.

2007-03-31 Sxef Iranju voiskof ostrozxil Arabju krainis soseditsju s Izrael zxe podcxas tut leto Izrael planijt cxisloju teror-napadenies abi ot-stabilil situacia v Sredju Vostok i predvratil iztiaganie USA-ju voiskof iz Irak.

2007-03-31 8 pasazxir-vozis nalezxitsju riba-lovitelis, ktor bili ostanilju na led v zapadju cxast Baikalju ozerof propadali skroz tonkju led i iscxezili v glubin. Sudba ribarifs esxte ne es znalju. Usled moderju zima led Baikalju ozerof es ne-obicxuo tonkju.

2007-03-31 V Austrju grod Freistadt posle rodden-zabav, tri mlodicis, 13, 15 i 16-rocxju, znasilili  12-rocxju opitju mlodica i filmili tot znasilie posred mobil-fon. So-ucxnik ktor vidil tot video ostrozxil polcia.

2007-03-29 Bolsx cxem 110 tisicx grodnikis Cxehiaf podpisili peticia proti postroenie USA-ju voina-bazuf dla proti-raketju obrona v Cxehia. Problem es zxe tut-vremju veditelis Cxehiaf es podkupilju ot zagrancju tainju sluzxbas i pravdapodobuo bu dogvorit s USA proti vola Cxehju obitatelifs. LINK

2007-03-29 Vcxera Slovakju parlament glosil proti Kosovoju nezavisost. Soglosuo s deklarenie Slovakju parlamentnikifs podcxas resxenie Kosovoju problemuf obvazxenie Belgradju poziciaf es ne-obhodimju i Kosovoju nezavisost bi pricxinit otstabilenie jug-vostokju Europuf.

2007-03-28 Rosia predlozxil dla Sovbez Sodinju Narodifs poslat v Kosovof posol-grup Sodinju Narodifs abi obsudili celoju polozxenie. Proti-slaviansk rasist Ahtisaari vo svoi raport ne obvazxil izgonenie cxetvert-milion Serbis iz Kosovo usled Albannikju nasilie ktor es ne-pramuo podporitju ot okupacju voisko-otdelis Europsoiuzuf. Dla rasistju Ahtisaari proti-Slaviansk etnikju cxistka v Kosovo, napramilju proti Serbis ktor es originju obitatelis Kosovof, es prinamju i terpimju. Takak sleditelis ocxekali, proti-Slaviansk organizacia NATO, polnuo podporijt Ahtisaarivoi plan dla otdelenie om Kosovo ot Serbia.

2007-03-27 V Polakia polcia zaderzxil 33 osobis otnosuo deteju porn-grafia. Polcia tozx konfiskil duzinas komputoris soderzxitsju deteju porn.

2007-03-27 V Australia poimali ogromju jadju zem-zxaba tipuf Bufo-marinus velju takak malju pes. Poimalju muzxju zem-zxaba vazxil 840 gramis.

2007-03-27 Mocju voz-bomb ktor dnes zrivil u Irakju grod Ramadi smertil 10 i poranil okol 25 cxlovekis, poki minametju napadenie v Abu-Disxer cxast Bagdaduf smertil cxtir i poranil cxtirnades obitatelis.

2007-03-27 Kirgizju parlament prinal novju zakon ktor pozvolijt dvoinju grodnikost dla Kirgiznikis. Vse vimagatelis Kirgizju grodnikostuf dolzx gvorit Kirgizio ili Rusio, dva ofisju jazikas Kirgiziaf.

2007-03-26 Usled nedavnju rezolucia Sovbezuf  Sodinju   Narodifs proti Iran, Tehran cxastinuo pererivil sotrudie s Mezxunarodju Komitet Atomju Energiaf. Iranju  guverie kritikijt i otvergijt sankcias Sovbezuf i grozijt proti-sankcias proti podporitelis tot rezoluciaf.

2007-03-25 Dnes, podcxas dvaju den slavnenief om 50-rocxie Europsoizuf, sberilju veditelis podpisili takzvanju Berlinju Deklarenie i Nemcju   kancler Angela Merkel probil ozxivit konstitucia Europsoiuzuf.

2007-03-25 Tut utro slucxil mocju zemtrasenie silaf 7,1 gradusis Rihtersxkalaf u zapadju breg Japonju ostrovuf Honsxu. Usled zemtrasenie bil smertilju din 52-rocxju zxen i duzinas cxlovekis bili poranilju. Zemtrasenie tozx pricxinil malju neopasju cunami i bil sledilju ot neskolk posle-trasis. Pocxti odnakvremuo slucxili dva zemtrasenies silaf 7,2 i 6,0 u jug-Tihokeanju ostrov Vanuatu.

2007-03-24 Austrju kancler Alfred Gusenbauser otvergil planis Pentagonuf postroit voina-bazis v Cxehia i v Polakia dla "proti-raketju obrona". Gusenbauer ostrozxil zxe tut novju USA-ju voina-bazis bu pricxinit novju mezxunarodju napruzxie.

2007-03-24 Germanju kancler Angela Merkel otkril v Berlin verh-vstretie veditelifs Europsoiuzuf usled 50-rocxis ot toi osnovenie. Pred piatdes rocxis bil v Rim podpisilju pervju dogvor ktor osnovil tu-vremju Europsoiuz.

2007-03-24 Malju grup naivnikis mozg-cxistilju i podkupilju ot zagrancju tainju sluzxbas ucxastili proti-guverju demonstrciaf v Rosju grod Nizxju Novgorod. Rosju polcia zaderzxil neskolk buntnikis.

2007-03-24, subotak. Soglosuo s nainovju ofisju raportis avaria ktor sxlucxil prosxlju cxtirak v Mozambikju voisko-sklad oruzxief smertil prinaimensx 93 cxlovekis.

-2007-03-22, cxtirak. Nemcju kancler Angela Merkel oglosil zxe om 31-ju Marc bu nacxit sred-Vostokju turne. Merkel bu navestit Palestinia, Izrael, Libanon i Jordania. Podcxas tut ofisju turne Merkel bu predstavat ne tolk Nemcia no tozx celoju Europsoiuz ibo do konc mesacxuf Juni Nemcia predsidit Europsoiuz.

2007-03-22 Pravdapodobuo islamistju ekstremnikis napadili neskolk guver-ofisis in Somalju glavn-grod Mogadisxu i napadili Somalju i Etiopju voiakis. Usled novju bitvas bili smertilju prinaimensx sxesnades cxlovekis i okol 80 bili poranilju. Maskilju teroristis vlocxili mertvnikis cxrez ulcas vel-groduf.

2007-03-22 Posle ne-obicxuo teplju  i bez-snegju zima prosxlju dva den sneg-burias ne-ocxekauo udarili Cxehia i neskolk inju krainis sred-Europuf, pricxinits voz-avarias i provoz-problemis.

2007-03-21, sredak. Soglosuo s Francju den-gazet Le-Monde, Finzemju protislaviansk rasist Ahtisaari hotijt nezavisost dla Kosovo. Pocx vse proti-slaviansk rasistis hotijut razdelit i obkradit Slavianstvo i nikto gvorijt o nezavisost Baskiaf ot Espania i ot Francia - poskroz 50-rocxju grodnikju voina, i tozx nikto ne-gvorijt o nezavisost Darfuruf ot Sudan - poskroz genocid? No vse gvorijut o razdelenie i nisxtovenie Slaviansk krainifs i narodifs.

2007-03-21 Nedavnju smert Pakizemju kriket-treneruf, 58-rocxju Bob Woolmer, bil solgosuo s Jamaikaju polcia podozreju. Woolmer umiral tolk din den posle Pakizemju kriket-grup proigral proti Irlandia. Woolmer bil naidilju bez-pritomju v jegoi hotel-komnat i posle provoz v bolez-domuf nigda nabil soznanie.

2007-03-21 Soglosuo s Japonju nauknikis proti-virusju lecxiv Tamiflu mozx but opasju dla mlodju ludis. V Japonia neskolk mlodnikis seba-smertili usled naglju ugnetost pravdapodobuo pricxinilju ot Tamiflu.

2007-03-21 Usled serial katastrofis - vzriv gazuf vo vugol-kopalna, pozxar v starnikju dom i avaraia letidolf v Samara - ktor spol smertili pocxti dva-sto cxlovekis, Rosju prezident Vladimir Putin proglosil tut den, narodju den zxalenief.

2007-03-20 Cxislo smertilju sxahtarifs usled vcxeraju vzriv v Ulianovskaia vugol-kopalna uzx perevisxil sto.

2007-03-20 Pozxar v starnikju i invalidnikju dom ktor slucxil prosxlju nocx v jugju Rosia, v grod Rostov-na-Don, smertil prinaimensx 63 cxlovekis - soglosuo s ofisju gvornikis.

2007-03-19 Vzriv metan-gazuf v zapad-Sibirju Kemerovoju oblast vo vugol-kopalna Ulianovskaia u grod Novokuzneck smertil prinaimensx 75 sxahtaris. Vo vrem vzivuf bili vo vugol-kopalna 186 sxahtaris. Znacxju cxislo sxahtaris es esxte neobiasnju.

2007-03-19 Serial piat bombifs ktor trasili sever-Irakju neft-bogatju grod Kirkuk smertili okol piatnades cxlovekis poki vzriv bombuf v Bagdadju mecxet smertil prinaimensx sxes cxlovekis.

2007-03-19 Vo Vostok-Cxinaju morie sotreskili dva brem-korabis. Din iz dva korabis bil usxterbilju, inju potopil. Potopilju korab imal 29-cxlenju ekipazx. Usled sotreskenie bili smertilju prinaimensx 8 cxlovekis, inju 9 cxlenis ekipazxuf es esxte ne-naidilju.

2007-03-18 Korupcia v Slaviansk-gvoritsju krainis es ne tolk ekonomju no tozx politju problem ibo podkupimju Slaviansk politnikis prodajut svoi sluzxbas dla zagrancju manipulnikis i delajut ne sxto es naidobrju dla vlasnju ludis, dla vlasnju izvolitelis, no sluzxijut interes zagrancju manipulnikis i zagrancju tainju sluzxbas ot ktor polucxili podkup-dengi. Planitju postroenie USA-ju voina bazis v Polakia i v Cxehia es tipovju primer podkupostuf Cxehju i Polakju politnikis ktor sluzxijut dla interes onivoi USA-ju sponsornikis proti interest i proti bezopasost vlasnju naroduf. Takai politnikis bi za dengi predali vlasnju mama.

2007-03-18 Obitatelis Cxehju malgroduf Trokavec, ktor es u planitju USA-ju radar-baz, v referendum vetovili postroenie tot voina-bazuf dla proti-raketju "obrona". Obitatelis om Trokavec boiajut zxe onivoi malgrod bu statit voiskoju ciel. Cxehju guverie, kontrolitju ot USA-ju marionetnikis, podporijt tut plan, no potrebijt soglosie parlamentuf gde podkupilju marionetnikis ne imajut perevazxie.

2007-03-18 Soglosuo s ofisju oglosenie USA-ju voiskof vcxera bili v Irak smertilju piat USA-ju voiakis. Soglosuo s ofisju statistia podcxas posledju cxtir rocxis Irakju voinaf utratili zxizn uzx okolo 3125 USA-ju voiakis.

2007-03-18 Des-tisicxis protestnikis marsxili v USA, Australia, Madaria, Espania, Grecia i v inju krainis abi protestili proti USA-ju voina v Irak. Pred cxtir rocxis, om 20-ju Marc 2003, Busx prikazil napadenie, bombenie i okupacia Irakuf, usled Irakju prirodju bogatstvo, specialuo neftuf. Priroduo, takak vse diktatornikis, Busx vimolvil napadenie Irakuf usled Irakju "tainju" oruzxies masa-destrukciaf, ktor nigda ne bili naidilju. No usled okupacia USA-ju voisko kradil iz Irak milionis bocxkas Irakju neftuf abi financil novju voinas agresiaf i okupaciaf. Iz ne-vidimju Irakju oruzxie masa-destrukciaf statil oruzxie masa-iluziaf.

2007-03-17 Pravdapodobuo nai-starju muzx Vsetuf, Ukrainic Hrihori Nestor, tut den slavnil svoi 116-ju rodden. Hirihori verijt zxe pricxin jegoi dolg-zxiznostuf es zxe on nigda svadil. Novju izsledenies pokazijut zxe svadilju muzxis zxiznijut plus dolguo cxem bezpodrudju muzxis. Kto imajt pravda? Nauknikis ili Hrihori?

2007-03-17 Na Samaraju letisxtie v Rosia tresk-pristanil pasazxir-letidlo tipuf Tupolev TU-134. Na palub letidlof bili 63 cxlovekis vklucxuo 7-cxlenju ekipazx. Soglosuo s pervju raportis prinaimensx siem cxlovekis utratili zxizn. Samara es priblizuo 800 km jug-vostokuo ot Moskva. Pravdapodobju pricxin avariaf bil gustju mgla.

2007-03-16 Soglosuo s USA-ju Narodju Okeanju i Atmosferju Ofis, prosxlju zima bil naj-teplju zima ot rocx 1880, gda tot ofis nacxil sistemju zapisenie temperaturifs.

2007-03-16 Radaris Europju Mars-zonduf Mars-Ekspres, naidili pod poverh Marsuf, v oblast Marsju jugju polusuf, ogromju voda-rezervuaris. Posred tut podzemju morie bu obitanie Marsuf mozxju i bez-problemju dla milionis ludis. Iz voda mozxuo delat vozduh ili raket-palivo. Pod vozduh-polnju kupolas mozxuo rastit libkai Zemlaju rastinis, plodis ili zelen-plodis. Energia na Mars mozx but produktitju posred atom-elektrikilnas. Nadezxijme zxe buvremju cxlovekju obitatelis Marsuf bu plus ostrozxuo ohronat Marsju obsredie cxem mi ohronali Zemlaju prirod i obsredie.

2007-03-16 Nemcju kancler Angela Merkel, nacxil tut utro dva-denju ofisju navestenie Polakiaf. Popri inju temis Merkel hotijt besedit s dvaoicxas Kacxinski tozx o planitju USA-ju voina baz v Polakia. Soglosuo s raportis Merkel predvisxijt NATO-ju resxenie vmest USA-ju resxenie proti-raketju obronaf. Tut planitju voina-baz bilbi kontrolitju tolk ot USA-ju Pentagon bez kontrol i mozxuo tozx proti interesis Europsoiuzuf. Ziavuo Merkel podcxas prosxlju mesacxis statil plus realistju i plus razumju. USA-ju guverie dokazijt den posle den zxe imajt ne-predskazamju i opasju politia.

2007-03-16 NATO-ju okupacju voisko v Afganzemju oblast Geresxk prosxlju nocx zustrelil piat Afganzemju polcnikis. Inju sxes polcnikis es propadalju.

2007-03-16 Prosxlju nocx v Madarju glavn-grod Budapesxt slucxili nasilju buntis proti guverie Madarju perv-ministruf, Ferenc Diurcxan. Prav-kriloju buntnikis upotrebili ne tolk proti-Diurcxanju no tozx proti-zxidju sloganis.

2007-03-15 Premieris Bulgariaf i Greciaf, Sergei Stanisxev i Konstantinos Karamanlis, takak Rosju prezident Putin, vstretili v Aten dla peregvoris o novju planitju neft-trubvod mezx Bulgarju port Burgas i Grecju port Aleksandrupolis. Tut novju trub-vod bu obidit polituo ne-stabilju Turcia i bu umozxit visxit eksportenie Rosju neftuf. Veditelis tozx besedili o inju temis takak o zagrazenie vozduhuf i o Kosovo.

2007-03-14 V italju otdih-grod Bari nacxili pramju peregvoris mezx Italju perv ministr Romano Prodi i Rosju prezident Vladimir Putin. Putin i Prodi podtverdili zxe fundamentuo imajut odnakju omnenie o krizaju situacias vo vset.

2007-03-14 Usled masaju protestis proti Busx, Meksikju prezident Felipe Calderon i Gxorgx Busx ukrili v Meksikju otdih-mesto na Jukatanju polostrov gde besedili perevazxuo o torg i o imigracia. Busx ne uspehil ugvorit Calderon abi strogil svoi otnosenies proti Kuba.

2007-03-14 Venezuelju prezdinet Hugo Chavez podcxas navestenie om Haiti vstretil Haitiju prezidentv glavn-grod Port-au-Prince. Tri-storonju razgvoruf ucxastil tozx Kubaju veditel Fidel Castro iz bolez-dom postred telefon.

2007-03-13 Takak v inju krainis Latin-Amerikuf tozx v Meksik bil Busx soprovodilju ot nasilju protestis proti jegoi navestenie, proti jegoi politia, proti jegoi voinas takak proti jegoi zloupotrebenie i mucxenie zaklucxnikifs. Meksiknikis es tozx serdju i unizilju usled postroenie novju zxelezju zanavesuf na Meksik-USA-ju granc.

2007-03-13 Ofisju predstavatel om Rosju ministrie zagrancief, gospic Mihail Kaminin, oglosil zxe raport rasistju protislaviansk Finzemnikuf, Martti Ahtisaari, v ktor Ahtisaari podporijt otdelenie om Kosovo ot Serbia es pred-vremju. Kaminin skazal zxe dla dolg-vremju resxenie tut problemuf es potrebju kompromisju resxenie prinamju dla vse ucxastnikis. Poskroz krevju voina i genocid v Darfur, niktor krain predlozxil otdelenie Darfuruf ot Sudan. Pricxin pocx USA i Europsoiuz podporijut otdelenie Kosovof ot Serbia, es ibo boiajut Slavianis i sodinenie Slaviansk naroduf. Slavianis es edinju narod Vsetuf ktor imajt oruzxie dla obrona svoi nezavisostuf ot Busxvoi teroristis i podkoritelis.

2007-03-13 Prosxlju nocx Busxvoi prezidentju letidlo pristanil v Meksikju grod Merida, gde es posledju ostanka jegoi piat-krainju turnef Latin-Amerikuf.

2007-03-13 Glovnik Mezxunarodju Agentiaf Atomju Energiaf, gosic Muhamed el-Baradei, priehal v severju Koreaf dla peregvoris o sever-Koreaju atomju program.

2007-03-13 Pasazxir-autobus nesitsju ucxastnikis svadbaf v severju goraju oblast Indiaf dol-treskil v kanionuf smertits prinaimensx 18 i poranits okol 28 cxlovekis. Esli nevesta i zxenih prezxili esxte ne bil oglosilju.

2007-03-13 Tut utro Rosju prezident Putin otehal dla dva-denju ofisju navestenie Italiaf gde bu navestit Rim, Vatikan i jug-Italju grod Bari. Glavnju ciel jegoi navestenief es zavtraju ofisju mezxguverju razgvoris mezx Rosju i Italju ministris v Bari.

2007-03-12 Posle Busxvoi navestenie Maianju sviatju antik-mestofs v Guatemala, veditelis Maianju amerindis ocxistili tot antik-mestos ot nepriatju duhis. V Guatemala-grod, takak v inju grodis Latin-Amerikuf, Busx bil ocxekatju ot tisicxis protestnikis proti jegoi navestenie i proti jegoi politia. Guatemalju pocia nasiluo razgonil protestnikis upotrebits slez-gaz. Vnutr prezidentju palacuf Busx besedil s Guatemalaju prezident, gospic Oscar Berger, perevazxuo o torg i o USA-ju imigracju politia.

2007-03-12 USA-ju prezditent Gxorgx Busx priehal vof Kolumbia gde jeg ocxekali tisicxis buntitsju protestnikis. Posle tolk sxes cxasis, usled strah om jegoi bezopasost, Busx otletil v Meksikuf. Pocxti odnakvremuo Venezuelju prezident Hugo Chavez priletil v Boliviaf gde jeg privitali masas zapalilju podporitelis. Takak v inju krainis jegoi turnef, tozx v Bolivia Chavez kritikil i vismehil Busxvoi politia. Poskroz fakt zxe Busx otkrituo ne gvoril o Chavez nektor sleditelis podozrejut zxe Busx es besxaluo gnevju usled Chavezvoi turne ktor sledijt i kislijt jegoi turne.

2007-03-11 Silaju voz-bomb taranil dva pasazxir-autobusis nesitsju vernutsju Sxiitnikju pilgrimnikis na plosxad v Karrada cxast Bagdaduf. Bolsx cxem 30 cxlovekis bili smertilju. Usled inju vzrivis v Irak umirali esxte okol 28 cxlovekis.

2007-03-11 Indju polcnik v glavn-grod Nov-Delhi zustrelil piat polcnikis i poranil din inju polcnik usled osobju spor.

2007-03-11 Za 33 dolaris Nov-Jorkju razboinik obkradil i pobil 101-rocxju zxen. Razboinik dolvalil starica i lomil onai bok-licoju kost. Starica dolzxil ostatit tri-den v bolez-dom. Napadenie bil zapisilju ot strazx-kameras.

2007-03-11 V Salvador umiral nai-starju zxen vsetuf, 128-rocxju gospica Cruz Hernandez, rodilju v rocx 1878, ktor do vek sto-rocxis delal takak lecx-sestra. Gospica Hernandez rodil v grod San-Augustin, nigda bil bolezju i pravdapodobuo es nai-dolguo zxiznitsju cxlovek Vsetuf. Onai dokumentis bili podtverdilju ot USA-ju nauknikis.

2007-03-11 Usled zatop vugol-kopalnaf v sever-vostokju Cixna u grod Fusxan bili smertilju prinaimensx 20 cxlovekis i sudba dev inju sxahtaris ne es znalju.

2007-03-11 Rosju prezident Putin podpisil novju zakon usled ktor izdanie vizas dla grodnikis Europsoiuzuf ktor hotijut navestit Rosia bu plus prostju i plus bistrju.

2007-03-11 Busxvoi guverie oglosil zxe hotijt poslat v Irakuf esxte dobavju 4400 voiakis i zxe bu vizvat kongresnikis abi pozvolili dobavju tri-gigalion USD dla financenie tut otdeluf. Nedavnuo Busx polucxil sto-gigalion USD dla jegoi Irakju voina. Nektor sleditelis podozrejut zxe Busx potrebijt dobavju voiakis usled jegoi i Olmertvoi plan, spol s Izrael napadit Iran, i zxe jegoi Iranju voina bu startit pred konc Marcuf 2007. Tut 4400 voiakis spol s 21500 voiakis nedavnuo odobrilju, znacxijt zxe Busx bu imat 25-tisicx novju voiakis v Irak dla novju voina.

2007-03-10 Esli zxiznijt, tut den bi osnovitel om Al-Kaida, Osama bin Laden, imal piatdes-rocxis. Osama bil rodilju v Saudia, i jegoi posledju znalju domo bil v Afganzem.

2007-03-10 Serbia dnes pomnil pervju kazxd-rocxie smertuf om Slobodan Milosxevicx ktor umiral v Haagju zaklucxilna usled ne-dostacxju lecxarju opeka, usled nekvalitju eda i usled nepravilnju diet.

2007-03-10 Voz-bomb ktor vzrivil na vostok-Bagdadju plosxad v Sadr-Grod smertil prinaimensx 28 i poranil okol 40 cxlovekis.

2007-03-10 Dnes slucxil vo Viedna posledju razgvor mezx Serbis i Kosovoju Albanis. No i tut razgvor, takak predidilju razgvoris, bil bez-rezultju. Koncju status om Kosovo bu tper razsudilju v Sovbez Sodinju Narodifs. Serbia nadezxijt zxe nezavisimost om Kosovo bu vetovitju ot Rosia.

2007-03-10 Tut siemden USA-ju prezident Busx i Venezuelju prezident Chavez delajut konkuritsju turnes Latin-Amerikuf. Gospic Chavez podcxas masaju rale v Buenos-Aires napadil USA-ju dominirenie Latin-Amerikuf i opisal Gxorgx busx takak "politju mertvnik". Podcxas Chavez bil v Argentinju glavn-grod Buenos-Aires, Busx bil v sosedju Uruguai, tolk 65 km dalkuo. Podcxas Chavez na jegoi turne es privitatju ot radostju tolpas, Busx es ocxekatju ot serdju protestnikis sloganitsju "gringo idij domof", i podobuo..

2007-03-10 USA, Iran i Siuria ucxastijut konferenciaf ktor statil tut utro v Irakju glavn-grod Bagdad o stabilenie Irakuf. USA iskajt podpor ot Iran i Siuria abi pomocili stabilit Irak i koncit Irakju grodnikju voina mezx Sxiitnikis i Sunitnikis.

2007-03-09 Tut den koncil v Brusel verh vstretie Europsoiuzuf. 27 cxlenju krainis Europsoiuzuf soglosili ohronat obstredie i nizit produktenie teplilnaju gazifs.

2007-03-09 Centr Grecju glavn-groduf Aten bil paralizilju usled studentju buntis proti novju zakon otnosuo univerzitis.

2007-03-09 Nocxju pozxar tri-etazxju domuf v Nov-Jorkju prigrod Bronx smertil prinaimensx 9 cxernju Afrikanis iz Mali. Dom bil obitalju ot 22 cxlenis tut Afrikju rodzinuf. Bolsxost zxertvas bili detes.

2007-03-09 USA uspehuo gor-puskil v krug-zemlaju orbituf sxes eksperimentju voisko-sputnekis posred raket tipuf Atlas-5.

2007-03-09 Podcxas masaju protestis Gxorgx Busx nacxil siem-denju turne Latin-Amerikuf. Na primer v Brazilju vel-grod Sao-Paulo protestnikis nesili obrazis om bilju Irakju prezident, Saddam Hussein. Pravdapodobuo Busx es naibolsx ne-popularju USA-ju prezident v historia Latin-Amerikuf, specialuo usled jegoi ne-popularju zagrancju politia i voinas. Esxte ne es jasnju esli Busx i Izrael bu podcxas tut mesacx startit novju voina proti Iran, takak ekspertnikis predskazajut.

2007-03-09 Prosxlju nocx Grecju Kipranis razborili stena ktor razdelil Nikozia v dva cxastis: Grecju i Turcju. Grecju Kipranis nadezxijut zxe tut stup bu vedit k iztiaganie Turcju voiskof.

2007-03-09 Soglosuo s obgodas om Organizacia Neft Eksportitsju Zemifs, ONEZ (OPEC), spotrebenie neftuf bu podcxas tut rocx dva-razit, specialuo usled visxitsju spotreb ot Cxina i ot USA. Tut visxitsju spotrebenie mozx privedit visxjusx cenis.

2007-03-08 Indonezju ostrov Sumatra vnov udaril zemtrasenie silaf pocxti 6 gradusis Rihtersxkalaf. Predvcxeraju serial zemtraseniefs smertil bolsx cxem 50 obitatelis.

2007-03-07 Rosju prezident Putin proglosil voina proti visxju smertimost i proti nizju rodimost v Rosia. Rosia utratijt kazxd rocx ot siem-sto-tisicx do milion obitatelis.

2007-03-07 Na Indonezju ostrov Java doltreskil i pozxaril v USA zudelalju letidlo tipuf Boeing-737 nesitsju okol 140 pasazxiris. Bolsx cxem 20 cxlovekis bili smertilju. Posle avaria celoju letidlo bil nisxtovilju ot pozxar.

2007-03-07 Slabju zemtrasenie silaf 4,8 gradusis Rihtersxkalaf ktor slucxil prosxlju nocx v jug-zapadju Iran poranil prinaimensx 35 cxlovekis. Zemtrasenie panikil obitatelifs groduf Dorud.

2007-03-07 Cxislo smertilju zxertvas vcxeraju napadenief om pilgrimnikis u Irakju grod Hilla dosagil uzx 114. Pilgrimnikis idili vof sviatju grod Karbala gde bu slucxit tut piatak velju Sxiitnikju slavnenie.

2007-03-07 V nai-velju reka Vsetuf, Amazon, slucxil reka-cunami ktor nabregil u malgrod, Costa de Aguia, v Amazonju gxungl aligatoris, lodkas i ribis. 21 obitatelis malgroduf bili evakuacilju. Pricxin tut reka-cunamif mozx but zem-lavin negde u breg Amazonuf.

2007-03-06 Tut utro mocju zemtrasenie silaf 6,3 gradusis Rihtersxkalaf udaril Indonezju ostrov Sumatra. Zemtrasenie panikil obitatelis Sumatraf i trasil domis v Singapur i v Malaizia. Posletras silaf 6,0 gradusis udaril Sumatra dva cxasis pozdue. Indonezia sidijt na seismuo aktivju takzvanju Tihokeanju Obrucx Ogenuf.

2007-03-06 Predstavatelis severju Koreaf i USA vstretili vcxera v Nov-Jork i besedili o normalizenie vzaimju otnoseniefs.

2007-03-05 Gvornik USA-ju okupacju voiskof v Afganzem dopuskil zxe USA-ju letidlo bombil dom v provincia Kapisa - ktor es severuo ot Kabul - smertits 9 civilnikis: piat zxenis, tri detes i din muzx.

2007-03-05 Dva nadezxju kandidatis dla blizitsju USA-ju prezidentju izvolba, Hillary Clinton i  Barack Obama, dnes vzaimuo konkurili za glosis cxernju izvolitelis.

2007-03-05 Voz-bomb ktor vzrivil tut polden v sred Bagdaduf smertil prinaimensx 26 i poranil okol 54 cxlovekis. Bomb vzrivil v knigju rinok u Mutanabi ulca. Podcxas inju sudaris, Sunitnikju teroristis obstrelili Sxiitnikju putnikis ehatsju vof Karbala, smertits sxes i poranits cxtir-na-des cxlovekis.

2007-03-05 Ceni akcias na pocxti vse birzas Vsetuf prodolgijut dolpadanie. Japonju Nikkei-225-indeks, uzx nizil om 8,6 proc.

2007-03-04 Tut den slucxil parlamentju izvolba v Estonia. Izvolbaf ucxastili okol 920 tisicx obitatelis. No iz tri-sto-tisicx Rus-gvoritsju obitatelis Estoniaf dva-tritinkis ne-mozxili glosit ibo ne imajut Estonju grodnikost.

2007-03-04 USA-ju voisko napadil Irakju Sxiitnikis v Bagdadju pri-grod, takzvanju Sadr-grod.

2007-03-04 Na vostok-Afganzemju dorog, mezx grod Gxalalabad i Pakizemju granc, USA-ju voisko smertil prinaimensx sxesnades civilnikis. Tisicxis cxlovekis protestili proti tut masakr Afganzemju civilnikifs. Soglosuo so sviditelis, posle USA-ju konvoi bil udarilju ot voz-bomb, USA-ju voiakis sxaluo obstrelili prohoditsju civilnikis. Prinaimensx dva okupacju voikais bili tozx smertilju.

2007-03-04 190-kg tiazxju 39-rocxju USA-ju zxen, April Barnum, ktor neznal zxe es bremenju, rodil v sxtat Kalifornia zdrovju 3,3 kilogramju dete. Gda gospica Barnum priehal vof bolez-dom, ona ne-znal zxe es bremenju, ona dumal zxe imajt zxeludok-bol. Bebi-sin imenijt Walter i bil rodilju posred cezarju rez.

2007-03-04 Gvornik Cxinaju guverief oglosil zxe podcxas tut rocx Cxina bu visxit voisko-bugxet om 17,8 proc na uroven 45 gigalion USD. Naivelju ktritiknik tut visxenief es USA-ju guverie, ktor imajt voisko-bugxet neskolk raz visxjusx cxem Cxina.

2007-03-03 Ekstremnikis organizilju, podporitju i financilju ot zagrancju tainju sluzxbas, ucxastili proti-guverju protestuf v Petergrod. Petergrodju polcia razgonil ucxastnikis.

2007-03-03 Nebo-zgleditelis neteperlivuo ocxekajut polnju zatemnenie Lunaf ktor bu slucxit tut nocx.

2007-03-03 Koncju cxislo smertilju zxertvas vcxeraju vzrivuf strel-skladuf v zapad-Slovakju grod Novaky bu pravdapodobuo dosagit 10. Vzriv strelivof bil tak mocju zxe gnet-volna razlomil oknos do distancia 30 km.

2007-03-03 Proslavju obraz ot Norman Rockwell "Rosju klas-komnat" ktor bil kradilju i iscxezil pred bolsx cxem 30 rocxis, bil naidilju v sber obrazifs rezxisernikuf Stephen Spielberg. Norman Rockwell-voi obrazis es popularju usled onivoi izobrazenie vse-denju zxiznuf.

2007-03-03 Zem-lavinis spuskilju ot silaju dozxdis smertili duzinas cxlovekis vo vostokju Indonezia. Prosxlju mesacx potopis v sredju Indonezia smertili bolsx cxem sto obitatelis.

2007-03-03 Iranju prezident Ahmadinegxad tut utro startil dva-denju navestenie Saudiaf. Nektor sleditelis obsudijut tut navestenie takak ne-obicxju ibo Iran i Saudia imajut mnogju protistanitsju omnenies.

2007-03-03 Vcxeraju vzriv strel-skladuf v zapad-Slovakju grod Novaky smertil dva i poranil okol 50 cxlovekis.

2007-03-03 Posle uvolnenie 10-tisicx sluzxnikis, problem-firma Airbus polucxil novju molot-udar gda provoz-firma UPS anulil svoi prikaz 10 brem-verzias letidlof A-380.

2007-03-03 Prinaimensx 20 cxlovekis bili smertilju usled tornadis i smert-burias ktor udarili jug-vostokju USA, specialuo sxtatis Alabama, Georgia i Mizuria.

2007-03-03 Sxes ludis, vklucxuo sxofer, bili smertilju i 29 poranilju usled dol-padanie autobusuf iz most na auto-doroguf v Atlanta, Georgia, USA. Autobus nesil univerzitju beisbol-grup.

2007-03-03 Soglosuo s nainovju statistia v takzvanju zem bogatostuf, USA, domovijut, ili plus tocxnuo "bez-domovijut", 754-tisicx, ili tri-cxtirtinkis milionuf, bez-domonikis.

2007-03-02 Rasistju protislaviansk Finzemnik, Martti Ahtisaari, podtverdil zxe peregvoris mezx Serbju guverie i Kosovoju Albannikis koncil bez-rezultuo.

2007-03-02 Ukrainju ministr obronaf, gospic Anatoli Gricenko, tozx virazxil svoi nespokoinost usled planitju postroenie USA-ju voina-bazifs proti-raketju obronaf v Cxehia i v Polakia.

2007-03-02 Soglosuo s analiz publikju omnenief ot firma CVVM 61 proc obitatelis om Cxehia ne-hotijut USA-ju voina-baz, ili USA-ju radar-stancia, v Cxehia. Poskroz jasnju publikju protistanie proti stroenie USA-ju radar-stanciaf v Cxehia, Cxehju perv-ministr Topolanek zablokijt referendum om tut vazxnju tem. Nektor kritiknikis podozrejut zxe Topolanek i jegoi polit-parta es financilju ot USA-ju tainju sluzxbas.

2007-03-01 Nemcju firma Solarworld kupil v USA zavod dla gotovenie sunce-kletis. Sunce-kletis produktijut elektrik iz sunce-energia.

2007-03-01 Soglosuo s dover-dostoinju raportis Britzem bu iztiagat iz Bosnia vse svoi sxes-sto voiakis. Europsoiuz oglosil zxe cxislo voiakis v EUFOR-otdel v Bosnia bu skor nizilju iz sxes-tisicx na 2500 voiakis.

2007-03-01 Sneg-buria vo sever-zapadju USA pricxinil masaju avaria na auto-dorog u vel-grod Seattle. Neskolk cxlovekis bili poranilju okol 50 vozis bili usxterbilju.

2007-03-01 Sotreskenie pasazxir-poezduf s traktor v severju Japonia u grod Bihoro pricxinil poranenie 44 (cxtir-des-cxtir) cxlovekis.

2007-02-28 Gorpuskenie kozmos-sxatluf Atlantis, ktor bil planilju om 15-ju Marc, bil otrocxilju usled nedavju grad-buria ktor usxterbil vonju palivo-cistern.

2007-02-28 Neskolk grupis om ludju pravos utverdijut zxe prinaimensx 38 cxlovekis iscxezili v USA-ju tainju zaklucxilnas v razlicxju cxastis Vsetuf. Ne es jasnju esli tot 38 iscxeznikis es esxte negde tainuo zaklucxilju ili esli oni bili mucxilju do smert.

2007-02-28 Letidlo-zavod Airbus oglosil uvolnenie des-tisicx sluzxnikis iz neskolk krainis Europsoiuzuf. Airbus imajt problemis glavnuo usled opozdilju virob i prodazx letidlof Airbus A-380 ulsed ktor Airbus utratil neskolk znacxju zakaznikifs.

2007-02-28 Posle vcxeraju 9-procentju doltresk na Sxanhaiju birza cenis akcias na pocxti vse birzas Vsetuf prodolgijut svoi nizenie. Nektor ekspertnikis gvorijut o globalju ekonomju nizenie. Poskroz birza-problemis Cxinaju torg-nadplus, ot odnakju mesacx prosxlju rocxuf, visxil om 67 proc.

2007-02-28 Podcxas dnesju vstretie mezx Rosju perv-ministr Mihail Fradkov i Japonju perv-ministr Sindzo Abe v Tokio obdva perv-ministris soglosili glubinit vzaimju sotrudie mezx Rosia i Japonia v oblastis energiaf, inform-naukuf i provozuf. Gospic Fradkov obecxal pomocit Japonia resxit problemis krug Japonnikis otnesilju i derzxitju ot severju Korea.

2007-02-27 Otnosuo USA-ju planis napadit i bombit Iran, Rosju ministr zagrancief, gospic Sergei Lavrov, skazal zxe upotrebenie silaf proti Iran es ne-prinamju.

2007-02-27 USA-ju pod-prezident Dick Cheney (Dik Cxeini) priehal dla ne-oglosilju navestenie Afganzemuf. Podcxas jegoi navestenie glavnju USA-ju voina-bazuf v Afganzem, Bagram voina-baz ktor es v distancia okol 60 km ot Kabul, Afganzemju povstanikis u tut voina-baz vzrivili mocju bomb ktor smertil devnades i poranil duzinas cxlovekis. Talibannikis prinali otvetost za tut napadenie. Gvornik Talibanuf oglosil zxe cielili smertit Cxeini. Posle napadenie, USA-ju "geroju" pod-prezident Dik Cxeini, bil dva cxasis ukrilju v bunker.

2007-02-27 Tut den slucxili v Moskva peregvoris mezx Rosju ministr zagrancief, Sergei Lavrov, i veditel Hamasuf, Haled Masxaal.

2007-02-26 V zapadju Kosovo slucxil teror-akt. Vzriv bombuf usxterbil siem vozis Organizaciaf dla Bezopasost i Sotrudie v Europ, OBSE. Nikai zxertvas bili raportilju.

2007-02-26 Buinju konkurenie podcxas vozduh-zmeaju festival vo vostokju Pakizem, v oblast velgroduf Lahor, pricxinil smert prinaimensx 11 i poranenie bolsx cxem tisicx cxlovekis. Pakizemnikis es zapalju fanatnikis igranief s vozduh-zmeas.

2007-02-26 Vcxeraju bombju i raketju napadenie glavnju vhoduf Bagdadju univerzituf vedil k bolsx cxem 50 zxertvas i duzinas poranilju. Bolsxost zxertvas bili studentis ekonomju fakultetuf. Seba-bombnik bil mlodju zxen.

2007-02-26 V Meksik umirali bolsx cxem sto cxlovekis usled ne-obicxuo nizju temperaturis ktor udarili prakticxuo celoju krain. Usled Meksikju priatju klimat obitatelis ne es predgotovju ni priucxilju ohrona ot nizju temperaturis.

2007-02-25 Indonezju perevoz-korab na ktor slucxil prosxlju siemden pozxar usled ktor umirali prinaimensx 42 cxlovekis, dnes potopil. Korab potopil u Gxakarta, podcxas navestenie ot zxurnalistis i cxinovnikis. Prinaimensx din zxurnalist bil smertilju.

2007-02-25 Piratis poimali brem-korab Rozen u sever-vostokju breg Somaliaf, vklucxuo dvanades-cxlenju ekipazx. Sudba ekipazxuf, sxes Srilankanikis i sxes Kenianikis, ne es znalju. Brem-korab nesil humanizmju pomoc ot Sodinju Narodis.

2007-02-24 Ibo okol 20-tisicx Polakis umirajut usled cigarenie kazxd rocx, Polakju guverie predlozxil novju zakonis proti cigarenie v restoranis i v publikju prostoris.

2007-02-24 USA-ju  podprezident Dick Cheney (Dik Cxeini) proglosil zxe otnosuo Iranju atom-program "vse kartas es na stol" sxto znacxijt zxe USA obdumajt vse mozxostis vklucxuo bombenie i napadenie Iranuf. Nedavnju medialju raportis zxe USA imajt gotovju detailju plan om napadenie Iranuf, takak prisutie dobavju 20-tisicx USA-ju voiakis vof oblast Persju Zalivuf, podtverdijut podozrenies zxe USA bu napadit Iran pred konc Marcuf 2007. Busx i Cxeini spesxijut ibo onivoi srok v prezidentju i v podprezidentju ofisis bu skor koncit.

2007-02-24 Vel-bistrju pasazxir-poezd tipuf Pendolino, ehatsju mezx London i Sxkotia, izkoleal v sever-zapadju Anglozem smertits din 84-rocxju zxen i poranits pocxti 80 pasazxiris.

2007-02-23 Guverie severju Koreaf pozval glovnik om Mezxunarodju Agentia Atom-Energiaf, gospic Mohamed El-Baradei, dla navestenie severju Koreaf.

2007-02-22 Soglosuo s BBC, USA imajt detailju plan om napadenie Iranuf. Sleditelis podozrejut zxe nedavnju visxenie USA-ju voiskof v Irak om 20-tisicx voiakis es realuo predgotovenie voinaf proti Iran. Napadenie Iranuf bu pravdapodobo slucxit tut vesna, pred start goracxju sezonuf i pred visxenie temperaturuf. Glavnju pricxin om napadenie Iranuf es prodolgit dominirenie Sred-Vostokuf ot USA i ot Izrael. Irak bil napadilju om 20-ju Marc 2003, pravdapodobju napadenie Iranuf, ili start voinaf proti Iran, bu slucxit pred konc Marcuf 2007.

2007-02-21 Irakju teroristis upotrebijut novju metodis. Vcxera i dnes vzrivili voz-bombis ktor puskili otrava-gaz. Ibo otravaju hlor-gaz es v Irak dostacxju i lehkuo dostupju sleditelis ocxekajut plus i plus podobju napadeniefs.

2007-02-21 Glovnik Mezxunarodju Agentiaf om Atomju Energia vo Viedna, gospic El-Baradei, proglosil zxe grozbas i strasxenie Iranuf abi stopil obogatenie uraniumuf es proti-produktju i ne pomocijut, no naproti otdalkijut, resxenie problemuf. El-Baradei tozx skazal zxe tut problem ne mozx but resxitju posred nasilie i natisk i zxe osnovju problem es konkurenie Iranuf proti tot silas ktor hcejut dominirit Sredju Vostok.

2007-02-21 Britzemju ministrie obronaf oglosil zxe Britzem bu nacxit iztiagat svoi voiakis iz Irak. Do konc tut rocxuf, 2007, Britzem bu iztiagat prinaimensx tisicx-piat-sto voiakis iz jug-Irakju provincia Basra.

2007-02-20 Rosju prezident Vladimir Putin oglosil zxe Rosia potrebijt sovremju model dla razvitie promisluf.

2007-02-19 Soglosuo s astronomnikis v rocx 2036 asteroid Apophis bu opasuo blizit zemla i egzistijt 1: 45000 mozxost zxe bu sudarits so zemla. Apophis es okol 150 metris dolgju.

2007-02-19 Rosju ministrie obronaf oglosil zxe esli USA bu postroit voina-bazis proti-raketju obronaf v Cxehia i v Polakia zxe Rosia bu prinudilju cielit svoi raketis proti tot voina-bazis.

2007-02-19 Usled vcxeraju avaria USA-ju voisko-vrotletuf tipuf CH-47-Chinook v Afganzem bili smertilju prinaimensx 8 USA-ju voiakis i 14 bili poranilju.

2007-02-19 Prosxlju nocx pozxaril pasazxir-poezd v sever-zapadju India. Pozxar bil pravdapodobuo zapalilju ot teroristis. Bolsxost iz prinaimensx 65 zxertvas bili Pakizemnikis.

2007-02-18 Nov-Jorkju polcia naidil mumima 70-rocxju muzxuf siditsju vo svoi kvartir pred gromkju TV. Muzx pravdapodobuo umiral pred bolsx cxem din rocx no usled suhju vozduh v jegoi kvartir bil visuhilju i zamumimalju.

2007-02-18 Posle vcxeraju ne-oglosilju navestenie Irakuf, Kondoliza Rais, priehal vof Izrael gde bu vstretit neskolk Sred-Vostoku veditelis, vklucxuo Izraelju perv-ministr Ehud Olmert.

2007-02-18 Gvornikis NATO-ju voiskof v Atganzem oglosili v grod Bagram, gde imajut glavn-ofis, zxe din voiskoju vrotlet doltreskil v jug-vostokju Afganzem usled motor-avaria. Nektor sleditelis podozrejut zxe vrotlet bil dolstrelilju ot Afganzemju povstanikis.

2007-02-18 Laser-satelitis uziavili ogromju svezx-vodaju hlupatsju ozeros pod Antarktju led. Soglosuo s nauknikis tot svezx-vodaju pod-ledju ozeros ne es rezult globalju teplenief.

2007-02-17 USA-ju hirurgis otrezili neskolk ne rak-bolezju rod-znakis iz Busxvoi lico.

2007-02-17 Tisicxis protestnikis marsxili v Italju grod Vicenza (Vicxenca) proti razsxirenie USA-ju voina-bazuf v tot grod. Soglosuo s protestnikis: "Libde oni idijut, oni pricxinijut problemis".

2007-02-17 V sud Pakizemju groduf Kueta ktor es u Afganzemju granc, seba-bombnik smertil prinaimensx piatnades cxlovekis vklucxuo sudnik i piat advokatis.

2007-02-17 Tut utro USA-ju ministr zagrancief, Kondoliza Rais, priehal v Bagdaduf dla ne-oglosilju navestenie Irakuf.

2007-02-16 Usled planitju USA-ju radar-stanciaf v Cxehia i mestovenie USA-ju proti-raketju stanciaf v Polakia, Rosia pred neskolk den oglosil zxe bu von-stupit iz dogvor s USA o sred-dosagju raketis. Rosju ministr zagrancief, gospic Sergei Lavrov, tu-den oglosil zxe von-stupenie Rosiaf iz tot dogvor esxte ne bil odobrilju.

2007-02-16 Italu sudnik prikazal sudenie 26 USA-ju grodnikifs, perevazxuo CIA-agentnikifs, i piat Italju grodnikifs, za otnesenie Egiptju duhnikuf, gospic Osama Mustafa Hassan, v Italia v rocx 2003. Hassan bil otnesilju iz Italia v Egiptuf i mucxilju. Hassan bil v Egipt cxtir rocxis zaklucxilju, do prosxlju posubotak.

2007-02-15 NATO-ju okupacju voisko v Afganzem, veditju ot USA-ju generalnikis, predgotovijt dla ocxekatju vesna-ofenzif Talibanuf. Prinaimensx 700 talibannikis uzx bili vnimalju cxrez-grancit Pakizemju - Afganzemju granc.

2007-02-15 Rosju prezident, Vladimir Putin, povisxil ministr-obronaf, Sergei Ivanov, vof funkcia pervju pod-premieruf. Obdva Putin i Ivanov es bilju agentnikis om KGB. Sergei Ivanov i Dmitri Medvedev es tper dva mozxju kandidatis v buvremju prezidentju izvolba. Esxte ne es jasnju ktor iz tut dva kandidatis bu podporitju of Vladimir Putin.

2007-02-14 Soglosuo s izsledenie om 23,5 tisicx vzrastju Grecis, posle-obedju spatie, pol cxas 3 raz tizxdenuo,  nizijt sxans smertju serce-problemifs om 37 proc, specialuo u muzxis.

2007-02-14 V mnogju krainis Vsetuf tu-den slavnijut Valentin-den, ili den om lubov. Tradicuo tu-den, specialuo mlodju ludis i lubovnikis, darijut vzaimuo kvitis ili sxokolad.

2007-02-14 Uzbekzemju ministrie zagrancief v Tasxkent obvinil ne-guverju oganizacia, NGO, Worl Vision International, za narusxenie Uzbekzemju zakonifs. World Vision International, takak inju zagrancju NGO es podozretju za sxpionenie i za manipulenie politnikifs i izvolbafs ne tolk v Uzbekzem no vo vse krainis Vsetuf gde imajut ofisis. Podobju organizacias predgotovili i financili perevrotis v Ukrainia, v Gruzinia i v inju krainis bilju Soviet-Blokuf.

2007-02-14 Ministri zagrancief om India, Rosia i Cxina tu-den oglosili svoi podpor dla edinost v borba proti terorizm.

2007-02-14 Obitatelis Libanonuf tut den pomnijut dva rocxis ot ubitie bilju Libanonju perv-ministruf Rafik Hariri. Autoritet ocxekajt masaju protestis.

2007-02-14 V Turkmenia bil izvolilju novju prezident, gospic Gurbanguli Berdimuhammedov. Novju prezident bil inaugurilju tut utro.

2007-02-13 Pocxti sto cxlovekis bili smertilju v severju Jemen podcxas prosxlju dva den usled sudaris mezx Jemenju voisko i sxiitnikju buntnikis.

2007-02-13 Rosju prezident Vladimir Putin priehal v Jordaniaf dla vstretie s Jordanju Korol Abudllah II i s Palestinju veditel Mahmud Abbas.

2007-02-09 Cxastis sxtatuf Nov-Jork polucxili do 2 metris sneguf. Nai-vazxnuo udarilju bil cxast u breg ozerof Ontario.

2007-02-08 V Slovakju parlament tu-den slucxil polit-buria o raport proti-slaviansk Finzemnikuf, Martti Ahtisaari, ktor rekomendil otdelenie om Kosovo ot Serbia. Predsiditel Slovakju Narodju Partaf, SNS, gospic Jan Slota, porovnil Ahtisaarivoi raport s Miunhenju Pakt s Hitler, v ktor Britzem i Francia predali Cxeh-Slovakia abi "predvratili" voina. Podobuo podporitelis Ahtisaarivoi raportuf utverdijut zxe otdelenie om Kosovo ot Serbia bu prinesit peresmirie v Balkaniaf.

2007-02-08 USA-ju i Irakju voisko napadili tut den ofis om Iranju ministrie zdrovief v Bagdad i zanali Iranju pod-ministr.

2007-02-08 Soglosuo s ofisju oglosenie USA-ju voiskof vcxera dolstrelilju vrotlet u Bagdad bil tipuf CH-46-Sea-Knight, i vse 7 cxlenis ekipazxuf bili smertilju. Ofisju cxislo dolstrelilju USA-ju vrotletifs tut rocx es piat i ofisju cxislo smertilju voiakis na tot vrotletis es 27.

2007-02-08 V sredju Cxina novju zxenih provozitsju v malju gruz-voz piatnades gostis svoi svadbaf izehal iz dorog i dolpadal v 80 metr glubinju propastuf. Esxte ne bil oglosilju esli nevesta es tozx mezxu smertilju zxertvas.

2007-02-07 V Japonia zaderzxili dva muzxis ktor probili importit dva tonas slon-kostuf, narusxits mezxunarodju zabran.

2007-02-07 Austrju polcia obnazxil mezxunarodju porn-band soderzxitsju okol 2300 podozrenikis v 77 krainis Vsetuf. Tut band prodal na internet maks brutalju deteju porngrafia.

2007-02-07 Okol 30 km sever-zapaduo ot Bagdad bil vnov dol-strelilju USA-ju voisko-vrotlet tipuf Chinook. Ot start tut rocxuf Irakju povstanikis uzx dolstrelili piat USA-ju vrotletis smertits prinaimensx 20 voiakis.

2007-02-06 USA-ju prezident Gxorgx Busx tut den predlozxil svoi sxtatju bugxet vo ktor vimagajt 700 gigalion USD dla voisko.

2007-02-06 Poskroz masaju protestis i protistanie Cxehju populaciaf bilju Cxehju prezident i zagrancju marionetnik, Vaclav Havel, podporijt mestovenie USA-ju proti-raketju radar-stanciaf v Cxehia. Havelvoi religia es judaistju.

2007-02-04 USA-ju okupacju voisko v Irak tu-den dopuskil zxe cxtir voisko-vrotletis ktor nedavnuo dol-padali v Irak bili dol-strelilju ot Irakju povstanikis. Podcxas prosxlju tizxden bili v Irak smertilju bolsx cxem tisicx cxlovekis usled razlicxju napadenies i teror-aktis.

2007-02-03 Rosju spasitelis evakuacili neskolk sto Rosju ribarifs ktor bili zapoimalju na plovitsju ledina ktor otlomil ot ledinas u breg vostok-Rosju ostrovuf Sahalin.

2007-02-03 Jug-Afganzemju grod Musa-Kala, v provincia Helmand, pred neskolk den Afganzemju povstanikis svobodili ot okupacju voisko. NATO-ju voiakis tper planijut vnov napadit i okupacit tut Afganzemju grod.

2007-02-03 Usled visxitsju nasilie v Italju futbolju stadionis, vse futbol-igras v Italia bili pererivilju. Vcxera bil Italu polcnik smertilju u futbol-stadion ot domasxju bomb.

2007-02-03 Ekspertnikis podtverdili zxe ptakju grip ktor smertil 2,600 indikifs v Britzem bil pricxinilju ot cxlovek-opasju H5N1 sort virusuf.

2007-02-03 Cigarenie smertijt v krainis Europsoiuzuf kazxd rocx okol 650-tisicx obitatelifs. Usled tut tragedju statist Eurposoiuz planijt novju postupanie dla ograncenie spotrebenie tabakuf i dla zabran cigarenief v publikju prostoris. Pereriv agrar-subsidiafs dla tabak es tozx planitju.

2007-02-03 Vcxera vzrivil v Slovakju grod Krompachy gaz, smertits dva i poranits sxesnades cxlovekis. Dnes bil obnazxilju zxe kratuo pred vzriv gazuf sotrudnikis gaz-fimaf montirili v dom novju gaz-mer. Pravdapodobju pricxin tut tragedju vzrivuf bil bez-ostrozxju rabot sotrudnikifs om gaz-firma. Vzriv slucxil gda mama nacxil varit eda dla svoi detes.
- - - - - - - - - - - - - - - - - -
2007-02-03 Vzriv bombuf v Bagdadju rinok smertil prinaimensx 135 i poranil bolsx cxem tri-sto cxlovekis. Ogromju bomb bil mestovilju vnutr brem-voz, v al-Sadria cxast Bagdaduf.

2007-02-03 Slovakju perv-ministr, Robert Fico, oglosil zxe Slovakia uzx iztiagal vse svoi voiakis iz Irak: Fico tozx virazxis svoi nesoglosie s Irakju voina i skazal zxe on dumajt zxe Irakju voina i okupacia es velm bez-spravedlivju. Fico tozx virazxil svoi nesoglosie s Busxvoi plan poslat dobavju 21-tisicx USA-ju voiakis v Irakuf. Slovakju voiakis bili poslalju vof Irak ot predidilju Slovakju guverie, vedilju ot bilju perv-ministr Mikulasx Dzurinda, ktor es pogleditju takak marionetnik zagrancju manipulnikifs i zagrancju tainju sluzxbafs.

2007-02-03 Vceraju burias i tornad v USA-ju sxtat Florida smertili prinaimensx devnades cxlovekis. Burias vredili stooikas domis i bezelektrikili okol des-tisicx obitatelis.

2007-02-02 Soglosuo s raportis, posolnik Sodinju Narodifs v Kosovo, proti-slaviansk Finzemnik, gospic Martti Ahtisaari, bu tut den predlozxit svoi plan otdelenief om Kosovo ot Serbia. V jegoi raport on pisajt zxe 98 proc obitatelis om Kosovo es Albannikis, no ne skazajt zxe Albannikis spol s USA-ju voisko izgonili i etnik-cxistili Kosovo ot Serbis. Pred napadenie om Serbia i om Kosovo ot zagrancju voiskos i pred zagrancju podpor dla Albanju teror-organizacia UCxK, Kosovo imal bolsx mnoguo Serbju obitatelis cxem tper. Posle napadenie om Kosovo tisicxis Albannikis iz Albania peredomovili vof Kosovo i des-tisicxis Serbis ubegili ot Albannikju teroristis podporitju i ohronatju ot okupacju voiakis. Voina v Kosovo bil faktuo voina proti vse Slavianstvo i otdelenie om Kosovo ot Serbia signalijt esxte plus ostrju balkanizenie i podkorenie Slaviansk naroduf.

2007-02-02 Kanadju nauknik, gospic Evangelos Michelakis, profesor Albertaju Univerzituf, uziavil zxe bezopasju, prostju i bezdragju hemivo, dva-hlor-acetat, es velm sposobju sredok v borba proti rak-bolez. Dva-hlor-acetat smertijt rak-bolezju bio-kletis ibo tot bolezju bio-kletis imajut razlicxju i mensx produktivju metabol cxem normalju zdrovju bio-kletis. Edinju problem: farmac-promisl ne hotijt upotrebit dva-hlor-acetat ibo es bez-dragju i posred prodazx dva-hlor-acetatuf ne mozxijut zasluzxit takai velju profit kak posred prodazx inju, plus dragju hem-substancis ili prodazx hem-terapiaf.

2007-01-30 Na Salisburiju rovnina Britzemju arheolognikis naidili ruin Neolitju domifs ktor bili upotrebitju ot cxlovekis ktor postroili proslavju Stonhengxju pamiatnek. Stonhengx bil postroilju pred 4500 - 4600 rocxis, ili 2500 - 2600 rocxis pred Krist.

2007-01-30 Usled vzriv neskolk bombis podcxas Sxiitnikju sviatak Asxura bili smertilju prinaimensx 36 Iraknikis.

2007-01-30 Vsetju Ledec-Zgleditsju Sluzxba, ktor zgledijt ledecis v razlicxju cxastis Vsetuf, oglosil vo svoi raport puskilju vcxera v Parizx zxe gora-ledecis raztopijut tri-raz bistrue cxem pred 20 rocxis. Nauknikis vivodili zxe tut raztopenie es pricxinilju ot klimat-zmen. Sleditelis ocxekajut zxe Mezxuguverju Komisia om Klimat-Zmen bu deklarit zxe cxlovek-uzbudilju klimat-zmen statijt i dolzx but borbatju.

2007-01-29 Rosju tenisnica, Maria Sxarapova, posle dosagenie finaluf om Australju Otkritju Cxampionstvo, statila pervju tenisnica vsetuf.

2007-01-29 Australju nauknikis uziavili zxe esxte otnosuo nedavnuo, tolk pred 50 tisicx rocxis, gigantju marsupialis perezbludili v Australju zad-krain. Ziavijt zxe tut marsupialis bili gubilju usled pozxaris zapalilju ot cxlovekis ktor vtorgali v Australiaf v tot vrem.

2007-01-29 Podcxas Hamas-Fatah grodnikju voina v Gaza bili uzx smertilju bolsx cxem 25 cxlovekis. Saudju Korol Abdulah pozval veditelis om obdva frakcias vof Mekka dla peregvoris.

2007-01-29 Borba proti Irakju povstanikis u Sxiitnikju sviatju grod Nagxaf prodolgil do tut utro. Ziavuo okol 600 Sunitnikiju oruzxnikis probili zanat grod Nagxaf podcxas sviatak Asxura i smertit veditsju Sxiitnikju duhnikis vklucxuo vel-aiatolnik Ali al-Sistani, glovnik Irakju Sxiitnikis.

2007-01-28 Soglosuo s gvornikis USA-ju okupacju voiskof v Irak, USA-ju voiakis s podpor ot Irakju voisko masakrili tut den okol 250 Irakju povstanikis v oblast sviatju groduf Nagxaf. Cxislo smertilju USA-ju voiakis esxte ne bil oglosilju no povstanikis dolstrelili USA-ju voiskoju vrotlet. Soglosuo s obgodas Sodinju Narodifs sred-normaluo v Irak es kazxd den nasiluo smertilju okol sto cxlovekis.

2007-01-28 Raport Cxinaju guverief dopuskijt zxe ot rocx 2004 Cxina zudelal nikai progres v cxistenie obsredief.

2007-01-28 V sever-zapadju Pakizemju grod Pesxavar, ktor es u Afganzemju granc, vzrivil bomb smertits prinaimensx cxtirnades cxlovekis, perevazxuo polcnikis.

2007-01-28 Des-tisicxis protestnikis marsxili vcxera vo Vasxington vimagats iztiazanie USA-ju okupacju voiskof iz Irak. Rale slucxil neskolk den pred besedenie v USA-ju kongres o Busxvoi plan poslat 21,5 tisicx dobavju voiakis vof Irak. Marsxuf ucxastil tozx Jane Fonda ktor skazal zxe posle konc Vietnamju voinaf ona ne dumal zxe takai marsx bu esxte negda potrebju. Jane Fonda bil din iz nai-proslavju protestnikis proti Vietnamju voina. Posledju ralef ona ucxastil deial pred 34 rocxis.

2007-01-27 Tut den Vset pomnijt 62-ju kazxd-rocxie svobodenief zlo-proslavju koncentrju taboruf Osviencxim ot Sovietju voiakis. Tut den es tozx ofisju den Holokastuf ktor slucxil v 2-ju vsetju voina. Podcxas Holokast bili smertilju ne tolk zxidju Slavianis no tozx milionis inju Slavianis razlicxju inju religiafs. Holokast es tozx den pomnenief dla Vse Slavianis. Vo 2-ju Vsetju voina bili smertilju okol 40 - 50 milion Slavianis i glavnju ciel Hitlerizmuf bil

2007-01-26 Rosju prezident Vladimir Putin takak cxestju gost ucxastil slavnenief om Indju Den Nezvisostuf. India statil republik v rocx 1950. Popri dogvor o postroenie atom-elektrikilnafs veditelis Rosiaf i Indiaf tozx podpisili dogvor o sotrudie v oblast aviacju tehnologiaf.

2007-01-26 Vzriv bombuf v popularju Ghazil rinok v sred Bagdaduf pricxinil esxte ne znalju cxislo zxertvas.

2007-01-25 Rosju prezident Vladimir Putin navestijt India gde vstretil veditsju predstavatelis vklucxuo Indju perv-ministr Manmohan Singh. India i Rosia soglosili visxit vzaimju torg vklucxuo postroenie cxtir novju Rosju atom-elektrikilnas v India.

2007-01-25 Neskolk sto Cxinaju tekstil-trudnikis v Rumania nacxili straikit za visxjusx viplatba i plus dobrju polozxenie.

2007-01-25 Dva muzxis ktor bili obvinilju za znasilie i ubitie prinaimensx devnades detes v Nov-Delhiju prigrod bili napadilju ot tolpa pogleditelifs pred dom suduf.

2007-01-25 USA-ju voz-firma Ford oglosil rekordju utrat v rocx 2006. Soglosuo s ofisju oglosenie Ford utratil prosxlju rocx 12,7 gigalion USD sxto es naivelju utrat ot osnovenie firmaf Ford pred 103 rocxis.

2007-01-25 Prinaimensx 26 cxlovekis bili smertilju i bolsx cxem 60 poranilju usled vzriv voz-bombuf vo Karrada magaz-oblast ktor es vo sred Bagdaduf.

2007-01-25 Prosxlju rocx Cxinaju ekonomia rastil 10,7 proc, sxto es nai-bistrju ekonomju rastenie ot rocx 1995. Cxinaju cxinovnikis predskazali tolk 10,5% rastenie. Podcxas prosxlju cxtir rocxis Cxinaju ekonomia rastil kazxd rocx om 10 ili bolsx procent.

2007-01-25 Dva Ekvadorju voisko-vrotletis sotreskili i avarili u Ekvadorju grod Manta na Tih-Okeanju breg. Mezxu zxertvas avariaf bil tozx Ekvadorju ministr obronaf, 50-rocxju gospica Guadalupe Larriva. Ekvadorju lev-kriloju prezident, gospic Rafael Correa, navestil mesto avariaf i virazxil svoi zxal.

2007-01-24 Dva cxlovekis bili smertilju i dva poranilju usled utecx sulfur-vodorju gazuf H2S, v hem-zavod v Slovakju glavn-grod Bratislava.

2007-01-23 Dnesju straik i protestis v Libanon pricxinili v celoju krain polnju haos. Bolsx cxem sto cxlovekis bili poranilju usled sudaris mezx dla- i proti- guverju grupis.

2007-01-23 V Cxehju glavn-grod Prag vstretil Slovakju perv-ministr Robert Fico s bilju Germanju kancler Gerhard Sxroder i s bilju Cxehju perv-ministr Jiri Paroubek. Fico oglosil zxe bi protistanil mestovenie USA-ju radar-stanciaf v Slovakia. USA planijt mestovit proti-raketju radar-stancia v Cxehia i raketis proti-raketju obronaf v Polakia. Kritiknikis podozrejut zxe realuo USA hcejt mestovit atom-raketis v Polakia cielitju proti Rosia. Ocx-viduo tut celoju sistem ne es planitju obronat Europ proti teroristju raketis no visxit USA-ju voina-vigod proti Rosia i tut plan cielijt razrusxit voiskoju rovnvazxie vo Vset. Koncju ciel tut planuf es abi Polakis i Rosianis smertili drug-druguf, brat-bratuf, upotrebits USA-ju raketis mestovilju v Polakia.

2007-01-23 V Kanadia nacxil sudenie naivelju Kanadju serialju ubiteluf, Robert Pickton, svin-fermar, ktor dopuskil ubitie 49 zxenifs, perevazxuo kurvas i nark-zavisnicas. Edinju zxal Pickton virazxil bil fakt zxe ne ubil 50 zxenis ibo on hotil imat gladju cxislo zxertvas. Bolsxost telos Pickton mlenil i zakopal na svoi svin-ferma. Miaso iz nektor zxertvas Pickton smesil so svinivo i prodal dla eda. Priemju edanie!

2007-01-23 Izraelju ministrie spravedlivostuf oglosil zxe Izraelju prezident gospic Mosxe Katsav bu obvinilju za znasilie i zloupotrebenie silaf.

2007-01-23 Posle ne-obicxuo teplju zima dnes nacxil v mnogju oblastis Europuf holodenie i snegenie. V neskolk cxastis Franciaf oglosili rovnuo sneg-kataklizm. Naglju snegenie pricxinil mnog-cxisloju provoz-avarias i paralizil ulca-provoz.

2007-01-23 Tisicxis proti-guverju protestnikis zabarikadili glavnju dorogis v sred Libanonju glavn-groduf Beirut. Tutvremju Libanonju guverie es pogleditju takak marionetju guverie kontrolitju ot zagrancju manipulnikis.

2007-01-23 Vcxera al-Kaidaju podnacxalnik, Aiman al-Zavahiri, vismehil Busxvoi plan poslat dobavju 20-tisicx USA-ju voiakis vof Irak i vizval Busx abi poslal celoju USA-ju voisko v Irakuf.

2007-01-22 Usled neskolk razxlicxju teror-aktis v Bagdad bili smertilju okol sto cxlovekis i bolsx cxem 160 bili poranilju.

2007-01-22 Vo vcxeraju parlamentju izvolba v Serbia, Serbju Radikalju Parta vigral nai-bolsx sidkas no ne vigral dostacx glosifs dla tvorenie guverief. Pravdapodobuo guverie bu tvorilju ot koalicia neskolk maljusx polit-partafs.

2007-01-21 Venezuelju vnov-izvolilju prezident Hugo Chavez pozval dla navestenie Venezueluf Siurju prezident Basxar Asad.

2007-01-20 Vcxera, subotak, bil do tper nai-bolsx krevju den dla USA-ju okupacju voisko v Irak. Vcxera bili smertilju 25 USA-ju voiakis. Trinades voiakis umirali usled dolstrelenie USA-ju voisko-vrotletuf v sever-vostokju cxast Bagdaduf, piat voiakis bili smertilju ot povstanikis v Kerbela, i dva voiakis bili smertilju ot u-dorogju bombis. Piat inju voiakis bili smertilju v zapad-Irakju provincia Anbar.

2007-01-19 Ogromju buria Kyrill s uragan-vitris udaril severju Europ smertits uzx prinaimensx 28 cxlovekis. Do tper naivazxnuo udarilju bili Britzem, Nemcia, Niderlandia, severju Francia, Polakia i Cxehia. V Britzem vitr dosagil 160 km/cxas.

2007-01-19 Nedavnju test Cxinaju proti-satelitju raketuf spuskil protestis ot USA i ot neskolk inju krainis. Podcxas test Cxinaju nauknikis dolstrelili starju Cxinaju pogod-satelit ktor bil okol 870 km nad Zemlaju poverh. USA imajt uzx davnuo podobju proti-satelitju sistem no statil nervozju usled Cxinaju sposobost dolstrelit USA-ju voiskoju satelitis ibo USA-ju voisko es velm zavisju om svoi satelitis. Ziavuo USA-ju guverie poucxajt voda no pitijt vino, ibo nedavnuo USA-ju guverie protistanil vizvas pererivit takai testis. USA mozx i inju krainis ne mozxijut? Neutralju sleditelis dumajut zxe Cxinaju test es bolsx pozitivju cxem negativju ibo rovnvazxijt voisko-sila vo Vset i nizijt USA-ju dominirenie i ugnet Vsetuf.

2007-01-18 Pogod-katastrof v USA usled ktor umirali uzx okol 60 cxlovekis dosagil i zapad-USA-ju sxtat Kalifornia. Na drugju breg Atlant-okeanuf, v Germania, dnes besxalijt dikju vitr-buria.

2007-01-18 Glovnik zagrancju otnoseniefs Europsoiuzuf, Benita Ferrero-Waldner, skazal zxe Europsoiuz bu prodolgijt svoi embargo dla prodazx oruzxief vof Cxina.

2007-01-18 Irakju perv-ministr, gospic Nouri Maliki, deklaril zxe esli bi Irakju voisko polucxil plus oruzxie ot USA, takak Busxvoi rezxim obecxal, des-tisicxis USA-ju voiakis mozxili bi vernut vof USA. Maliki skazal zxe glavnju problem Irakju voiskof es nedostacx oruzxief. Kritiknikis podozrejut zxe Busx hotijt ostatit v Irak abi jegoi ludis mozxili prodolgit kradenie Irakju neftuf. Maliki jasnuo skazal zxe vzamen plus USA-ju voikais on potrebijt plus oruzxie.

2007-01-17 Soglosuo s ekspertnikis klimat-zmen es pocxti odnakuo opasju dla nasx prezxitie takak atom-voina.

2007-01-17 Lono-transplant: Novjorkju hirurgis v Downtown Hospital planijut peresadit lono, upotrebits lono iz umiralju zxen. Pred siem rocxis, lecxaris uzx peresadili lono v Saudia no lono bil posle tri mesiacis otvergilju. Uspehju lono-transplant umozxil bi rodenie dla zxenis ktor bili rodilju bez lono ili ktor utratili lono usled nekai bolez. Teoruo posred lono-transplant tozx muzxis mozxili bi nesit i rodit detes.

2007-01-17 Led-burias i mroz-dozxd v sredju i sever-vostokju oblastis USA-f uzx smertili prinaimensx 42 cxlovekis. Nai-vazxnuo udarilju bili sxtatis Mizuria i Oklahoma. V Kalifornia mroz opustosxil sadis.

2007-01-16 USA.ju cxernju 45-rocxju Demokratju senatnik, gospic Barack Obama, oglosil zxe bu kandidatit v naiblizju prezidentju izvolba. Inju mozxju kandidatis Demokratju polit-partaf es Hillary Clinton i John Edwards.

2007-01-16 Dva bombis ktor vzrivili v Bagdadju univerzit smertili prinaimensx 70 cxlovekis i poranili duzinas. Vo inju cxastis Bagdaduf bili smertilju prinaimensx 25 cxlovekis usled bombenies i perestrelba.

2007-01-16 Soglosuo s posolnik Sodinju Narodifs v Irak, gospic Gianni Magazzeni, podcxas prosxlju rocx 2006 v Irak umirali usled nasilie bolsx cxem 34-tisicx clovekis. Tut cxislo es tri-raz bolsxjusx cxem guverju obgodas.

2007-01-16 Na ferma na jug-Japonju ostrov Kiusxu sdohnuli pocxti cxtir-tisicx kurkis usled ptakju grip H5N1. Ostatju 8-tisicx ptakis bili smertilju. Virus ptakju gripuf H5N1 iznuril v jug-vostokju Azia v rocx 2003 i popri tisicxis ptakis uzx smertil bolsx cxem 150 cxlovekis.

2007-01-15 Led-burias vo sredju oblast USA ktor smertili uzx prinaimensx 21 cxlovekis i bez-elektrikili 300-tisicx domis prodolgijut.

2007-01-15 Tut utro bili smertilju posred sxea-visenie dva blizju sotrudnikis om Sadam Husein: Barzan Ibrahim i Avad Hamed al-Bandar. Podcxas smertenie Barzan bil obezglovilju.

2007-01-15 V Kuril-ostrovju oblast bili registrilju prinaimensx piatnades zemtrasenies. Posle subotakju mocju zemtrasenie silaf 8,0 Rihtersxkalaf bil v Kurilostrovju oblast registrilju serial posletrasifs iz ktor tri imali sila okol 6 gradusis Rihtersxkalaf.

2007-01-14 Francju vladitsju polit-parta UMP tut den izvolil 51-rocxju ministr vnutrief, Nicolas Sarkozy, takak svoi prezidentju kandidat. V blizitsju prezidentju izvolba Sarkozy bu konkurit proti socialistju kandidat, gospica Segolene Royal. Nektor sleditelis pogledijut Sarkozy takak prav-kriloju rasistju, proti musulmnikju i ekstremnikju politnik. Sarkozy oglosil zxe protistanijt vstup Turciaf vof Europsoiuz.

2007-01-14 Sxkotju nauknikis v Roslin-Institute u grod Edinburgh tvorili novju sort genet-zmenilju kurkis ktor snesijut jaicos soderzxitsju proti-rakbolezju proteinis.

2007-01-14 Iranju guverie vimagajt ot USA puskenie piat Iranju grodnikifs ktor bili zaderzxilju ot USA-ju voisko podcxas nedavnju napadenie groduf Irbil. Iran utverdijt zxe zaderzxilju muzxis es diplomatnikis poki USA podozrejt zxe oni trenirijut Sxiitnikju povstanikis. Dobavuo Iran vimagajt financju kompensenie za vred ktor pricxinili podcxas napadenie USA-ju voiakis Iranju kontakt-ofisuf v Irbil.

2007-01-13 Takak probka otstabilit Belarusju guverie i montirit v Belarusia svoi podkupilju marionetnikis Busxvoi rezxim tut den podpisil zakon ktor strogijt USA-ju ekonomju sankcias proti Belarusia.

2007-01-13 USA-ju marionetnik i tut-vremju prezident Ukrainiaf, Viktor Juwxenko, ktor bil montirilju vof prezidentju ofis posred, ot USA-ju tainju sluzxbas organizilju i financilju, oranzxju perevrot, tut den utratil moc vitovit cxinovnikis naznacxilju ot Ukrainju parlament. Sleditelis tot pogledijut takak pobed dla nezavisju Ukrainju politnikis veditju ot Viktor Janukovicx. Juwxenko oglosil zxe ne bu podpisit tut zakon i zxe bu proti tut zakon borbat v Konstitucju Sud. Nektor seditelis podozrejut zxe Konstitucju Sud, takak vse Ukrainju sudis, es podkupimju i zxe es mozxju zxe Konstitucju Sud bu podporit Juwxenko takak podkupilju Ukrainju sudis i sudnikis podporili jegoi proti-zakonju i proti-konstitucju oranzxju perevrot. Juwxenko ktor bil montirilju vo Ukrainia posred oranzxju perevrot organizilju i financilju ot USA-ju tainju sluzxbas posred bolsx cxem sto milion dolaris (USD). LINK

2007-01-13 Cunami ktor nauknikis ocxekali tut utro v severju Japonia takak v nektor cxastis Rosiaf i Filipiniaf ne-slucxil. Cunami bil ocxekalju usled tut-utroju pod-morju zemtrasenie silaf 7,9 gradusis Rihtersxkalaf ktor imal epicentr okol 500 km ot nai-severju Japonju ostrov Hokaido.

2007-01-13 Ofisju cxislo zxertvas ptakju gripuf H5N1 v Indonezia dosagil 61 posle smert dva zxenis ktor umirali vcxera vecxer i tut utro v bolez-dom Indonezju glavn-groduf Gxakarta.

2007-01-13 Prinaimensx 8 cxlovekis bili smertilju usled kolaps metrof v Brazilju vel-grod Sao-Paulo. Neskolk vozis dol-padali vof ogromju 80m sxirju i 30m glubinju krater tvorilju usled kolaps.

2007-01-13 Rosia i Cxina vetovili rezolucia Sovbezuf Sodinju Narodifs osuditsju Mianmar, bilju Burma. Popri Rosia i Cxina proti rezolucia glosil tozx Jugju Afrik.

2007-01-13 Veditelis ASEAN-uf vstretili na Filipinju ostrov Cebu i solgosili tvorit soiuz podobju Europsoiuzuf abi mozxili konkurit proti sosedju Cxina i India. Des cxlenju krainis ASEAN-uf es: Bruneia, Filipinia, Indonezia, Kambogxia, Laozem, Malaizia, Mianmar, Singapur, Taizem i Vietnam. ASEAN bil tvorilju pred 39-rocxis.

2007-01-13 Busxvoi takzvanju "novju" strategia v Irak, takak prede, es osnovilju na sila. Kritiknikis jeg obvinijut za visxenie i razsxirenie Irakju konfliktuf. Bolsxost USA-nikis protistanijut Busxvoi plan poslat esxte 20-tisicx dobavju voiakis vof Irak. Nektor USA-ju parlamentikis rovnuo zvali jego strategia i jegoi voina moraluo i militaruo bezdobrju. Soglosuo s opin-analizis dva-tritinkis USA-nikis protivijut Busxvoi politia.

2007-01-12 Proti-tankju raket udaril USA-ju posol-dom v Grecju glavn-grod Aten. Grecju ekstremnikju grup, takzvanju Revolucju Borba, prinal svoi otvetost.

2007-01-12 USA-ju parlamentnikis napadili Busxvoi plan poslat plus mnoguo voiakis vof Irak. Nektor parlamentnikis imenili Busxvoi plan takak tragedju osxibka inju takak opasju spotknutie.

2007-01-11 Vo vostok-Afganzemju provincia Paktita u Pakizemju granc NATO-ju voiakis smertili okol 150 Talibannikis ktor bili predgotovilju dla vesna-ofenziv proti okupacju voisko.

2007-01-11 U vrota USA-ju voina-bazuf v Guantanamo na Kuba slucxil marsx proti zaklucxenie okol cxtir-sto opozicnikis USA-ju okupaciaf Afganzemuf.

2007-01-11 Podcxas Cxina-Izraelju peregvoris v Pekin mexz Cxinaju perv-ministr Ven-Gxibao i Izraelju perv-ministr Ehud Olmert, Cxinaju guverie podtverdil zxe Cxina protistanijt abi Iran razvil atomju oruzxies.

2007-01-11 V morie u zapadju breg ostrovuf Sulavezi Indonezju ribar naidil cxast nedavnuo avarilju Indonezju letidlof.

2007-01-11 Posle intensivju peregvoris s Rosia, Belarusia vnov otkril mexzunarodju neft-trubvod Druzxba ktor dovozijt Rosju neft v krainifs Europsoiuzuf.

2007-01-11 Posle 17-rocxis ot sxtatju perevrot proti jegoi guverie ktor bil organizilju i financilju ot USA-ju tainju sluzxbas, Nikaraguaju prezident Ortega bil vcxera vnov inaugurilju vof prezidentju ofis.

2007-01-11 Gxorgx Busx prikazil poslat 20-tisicx novju voiakis vof Irak takak socxast jegoi novju strategiaf. Jegoi oglosenie pricxinil neposredju kritikenie ot USA-ju demokratnikis ktor kontrolijut obdva gorju i dolju parlamentis i ktor hotijut iztiaganie vse USA-ju voiakifs iz Irak.

2007-01-10 Komputor-firma Apple obnazxil svoi novju produkt, mobil-fon "iPhone". Veditel firmaf, gospic Steve Jobs, nedezxijt zxe iPhone bu podobuo uspehju takak iPod. Tut novju produkt bil obnazxilju podcxas kazxd-rocxju MacWorld-Expo vistav v Kalifornju vel-grod SanFrancisko.

2007-01-09 Nemcju nauknikis oglosili zxe pitie cxajuf mozx nizit rizik serce-bolezuf i mozg-napaduf no tolk esli cxai es pititju bez mlek. Pridanie mlekuf vof cxai nizijt vigodis cxaiuf. Rezult izsledenief bil publikilju v Europju Serce-Gazet.

2007-01-09 Moldovju letidlo tipuf AN-26 nesitsju bolsx cxem 30 cxlovekis, perevazxuo Turcju trudnikis, dol-treskil severuo ot Bagdad. Pravdapodobju pricxin avariaf bil gustju mgla.

2007-01-09 USA-ju vrotletis napadili Somalju Islamistju povstanikis v jugju Somalia. Cxislo zxertvas tut napadenief esxte ne bil oglosilju.

2007-01-09 Nauknikis Kalifornju univerzituf veditju ot Dr Erkki Ruoslahti oglosili novju proti-opuholju terapia ktor upotrebijt nano-cxastinis. Tut nano-casxtinis naidijut opuholis i zablokijut krev-dovoz opuholuf ili prinesijut lekis dla nisxtovenie opuholuf. Tut terapia es nai-novju i mozxuo tozx nai-nadezxju iz neskolk novju terapias proti rak-bolez.

2007-01-08 Usled kradenie Rosju neftuf iz neft-trubvod Druzxba v Belarusia export neftuf vof Europsoiuz bil stopilju.

2007-01-08 Bolot-lavinis smertili prinaimensx 37 i obezdomovili tisicxis cxlovekis v jugju Brazilia. Bolot lavinis bili pricxinilju ot potokju dozxdis okol grod Rio-de-Zxaneiro.

2007-01-08 Belarusju guverie zablokil neft-trubvod Druzxba na Belarus-Polakju granc i tak stopil eksport Rosju neftuf vof Polakia, Germania i Ukrainia. Usled tut zvest cen neftuf v mezxunarodju birzas visxil iz 55 om 57 USD za bocxka. Glovnik firmaf Transneft tozx obvinil Belarusia za kradenie neftuf iz trubvod Druzxba.

2007-01-07 Soglosuo s dover-dostoinju raportis v Britzemju gazet Sunday-Times, Izrael planijt napadit Iranju atom-promisl upotrebits takticxju atom-bombis. Iranju guverie ostrozxil zxe esli Iran bu napadilju Iranju otvet bu neposredju i uzxasju. Izraelju pilotis uzx trenirijut takai napadenie i jadroju bombenie Iranuf. Kritiknikis obvinijut Izrael za atom-terorizm i atom-vimocenie.

2007-01-07 Prinaimensx siemnades zaklucxnikis bili smertilju podcxas povstanie i buntis v El-Salvadorju zaklucxilna Apanteos ktor es okol 60 km zapaduo ot glavn-grod San-Salvador. Apanteos zaklucxilna derzxijt dva-tisicx nai-opasju zaklucxnikifs.

2007-01-07 Pravoslavju i Ortodoksju Kristnikis tut den slavnijut Kristrodenie.

2007-01-06 Tisicxis cxlovekis ucxastili marsxuf v Somalju glavn-grod Mogadisxu proti prisutie Etiopju voiskof v Somalia. Etiopju voisko podporitjt takzvanju perehodju Somalju guverie i pomocil pobedit i izgonit radikalju islamistis iz Somalia. Prinaimensx din ucxastnik protestuf bil smertiju i okol duzina bili poranilju. Ziavijt zxe Etiopju voisko takak Somalju perehodju guverie es podporitju ot USA ktor boiajt rastenief Islamistju ekstremizmuf v celoju Vset.

2007-01-05 Takak neutralu sleditelis ocxekali sxea-visenie om Sadam Husein zudelal z jeg mucxenik. Egiptju prezident Hosni Mubarak dnes tozx dopuskil zxe Sadam Husein statil mucxenik Arabifs i Musulmnikifs. Mubarak ne zabul kritikit ne-ofisju video Huseinvoi sxea-visenief i skazal zxe tot obrazis es otvratju i barbarju. Pozdrav Gxorgx Busx! Ziavuo USA-ju prezident zxiznijt v ne-realju Vset ktor on ne razumijt.

2007-01-05 Britzemju nauknikis ktor planijut smesit cxlovekju i zverju bio-kletis dla lecxarju izsledenie boiajut zxe Britzemju autoritet bu zabranit onivoi izsledenie.

2007-01-05 Piatak. Soglosuo s gvornikis Irakju guveries dva kolegis om Sadam Husein, Barzan al-Tikriti i Avad al-Bandar,  ktor bili osudilju om smert bu smertilju posred sxea-visenie tut posubotak (posle-zavtra).

2007-01-05 Novju sxefin Vsetju Organzacia Zdrovief, VOZ, gospica Margaret Cxan iz Hongkong es pervju Cxinaju grodnik ktor bu vedit tut organizacia. Cxan es ekspertnik ptakju gripuf H5N1. Cxan obecxal sosredit svoi usilie om ptakju grip i Afrik.

2007-01-04 Rosju tenisnica Maria Sxarapova vigral v Hongkong nad Cxinaju tenisnica Jan Zi i bu igrat v pol-final proti inju Rosju tenisnica Elena Dementieva. Vigratel tut pol-finaluf bu igrat proti vigratel inju pol-finaluf ktoruf ucxastijut tenisnicas Kim Clijsters i Patty Schnyder.

2007-01-04 Izraelju voisko napadil Palestinju grod Ramallah smertits prinaimensx cxtir i poranits okol 20 cxlovekis.

2007-01-04 Cen neftuf v mezxunarodju birzas nizil pod uroven 57 USD za bocxka usled slabju zima i mensxju spotrebenie teplivof.

2007-01-04 Gxon Negroponte ktor bil dva rocxis sxef vse 16 USA-ju sxpion-agentias bil dnes dolgradilju.

2007-01-04 Britzemju meteo-predskazatelis ocxekajut zxe tut rocx 2007 bu nai-goracxju rocx zapisilju historiaf.

2007-01-03 Naukniki podtverdili zxe denju upotrebenie okol 100 ml cxervenju vinof virazxuo nizijt serceju i mozg-napadis, no bolsx alkoholuf cxem 150 ml vinof kazx den vredijt zdrovie. Nedavnuo inju nauknikis podtverdili zxe denju spotrebenie 25 ml oliva-sadlof  virazxuo nizijt tvorenie rak-bolezuf. Nasx sovet: zmenijte vodka za sklanka cxervenju vinof, zmenitje vse tipis om sadlo za maluo oliv-sadlo, stopijte cigarenie i pitijte 3 litris vodaf ili zelenju cxaiuf kazxd den. Zdrovju diet i mnoguo sport mozx prodolgijt vasx zxizn om prinaimensx 15 rocxis.

2007-01-03 Ukrainju prezident Juwxenko ne podpisil zakon predlozxilju ot Ukrainju parlament o moratoria dla razprodazx agrar-kulturju zemuf.

2007-01-03 Tut den nacxil v India velju Hinduistju Zxban-sviatak. Prinaimensx 60-milion pilgrimnikis bu ucxastit tut slavneneif u slivenie om rekas Ganges i Jamuna. Socxast tut festivaluf ktor slucxijt kazxd dvanades rocxis es kupanie v holodju reka. Hinduistis verajut zxe tut sviatju kupanie bu otplovit onivoi grehis.

2007-01-03 Vcxeraju raportis zxe ruin iscxezilju Indonezju letidolf Boeing-737 bil naidilju bili falsxju. Indonezju cxinovnikis tut den oglosili zxe do tper bil naidilju ni ruin ni prezxitelis tot avarilju letidlof. Soglosuo so raportis na palub iscxezilju letidlof bili nikai Slavianis.

2007-01-02 Mocju sneg-burias v USA-ju sxtat Kolorado pricxinili znacxju provoz-problemis, ostavili des-tisicxis bez elektrik i smertili uzx prinaimensx dvanades cxlovekis. Situacia es tak vazxnju zxe Koloradoju Guvernik rekrutil USA-ju Narodju Gvardia dla pomoc.

2007-01-02 Ruin vcxera iscxezilju Indonezju letidlof bil naidilju v goraju oblast ostrovuf Sulavezi, v sever-vostokju Indonezia. Ziavijt zxe poki 90 iz 102 cxlovekis na palub bili smertilju dvanades prezxili. Indonezia es raztiagalju arhipelagju narod ktor socxastijt iz siemnades tisicx ostrovis i imajt okol 250 milion obitatelis.

2007-01-01 Cxinovnikis Europsoiuzuf privitali vstup Bulgariaf i Rumaniaf vof Europsoiuz. Tper Europsoiuz mozx prodat starju produktis i gnilju miaso tozx v tut dva novju krainis.

2007-01-01 USA-ju voisko tut den oglosil zxe v Irak uzx umirali tri-tisicx USA-ju voiakis. Neofisju cxislo smertilju USA-ju voiakis es esxte plus visxju. Ofisju cxislo poranilju ili kalekalju USA-ju voiakis uzx perevisxil 22-tisicx. Usled Busxvoi Irakju voina bili tozx smertilju 250 voiakis inju okupacju voiskos, vklucxuo mnogju Slavianis. Usled Koreaju voina (1950-53) USA utratil 36-tisicx i usled Vietnamju voina (1964-1973) USA utratil 58-tisicx voiakis. Dla porovnenie, podcxas Dvaju Vsetju Voina USA utratil bolsx cxem 405-tisicx voiakis.

2007-01-01 Indonezju pasazxir letidlo tipuf Boeing 737-400 nesitsju 96 pasazxiris i sxes cxlenis ekipazxuf iscxezil mezx Indonezju ostrovis Java i Sulavesi. Mozxju pricxin iscxezenief es odnakju mocju burias ktor pred neskolk den potopili pasazxir-korab nesitsju okol 850 cxlovekis.

2007-01-01 Tut utro Bulgaria i Rumania vstupili vof Europsoiuz i razsxirili populacia Europsoiuzuf om pocxti pol-gigalion cxlovekis i cxislo cxlenju krainis om 27. Okol cxetvert Slaviansk-gvoritsju ludis tper domovijut vnutr Europsoiuz. Opasie Europsoiuzuf es zxe bu vecxnuo razdelit Slavianstvo vof dva cxastinis. Tot Slavianis vnutr Europsoiuz i tot inju Slavianis von Europsoiuz. Inju opasie Europsoiuzuf dla Slavianstvo es zxe es dominirilju ot ne-Slaviansk i proti-Slaviansk kulturis i zxe bu nisxtovit i razborit Slaviansk jazikas i kultur.

2007-01-01 Prosxlju nocx obitatelis pocxti vse krainis Vsetuf slavnili pridenie novju rocxuf 2007.

START

Kirilik

START

 
Linkijte so nams!