ZVESTIS ot 2008-01-01 do 2008-12-31

2008-12-31, sredek. Abi esxte bolsx gorsxit otnosenies mezx Ukrainia i Rosia, podkupilju marionetnik Juwxenko prikazil delagacia Naftogazuf pererivit peregvoris s Gazprom i vernut v Ukrainiaf. Ciel Juwxenkovoi politia es gorsxit otnosenies s Rosia abi mozx ugvorit Ukrainju narod dla vstup v NATO-f. Juwxenko bil podkupilju ot USA-ju tainju sluzxbas ktor posred jeg hotijut vtiagat Ukrainia v NATO-f i postroit svoi voina-bazis na Ukrainju zem. USA-ju rezxim uzx zabul zxe usled podobju politia i usled napadenie Rosiaf bez-pobedili obdva Napoleon i Hitler.

2008-12-31, sredek. Ibo Naftogaz Ukrainiaf otvergil vzad-platit svoi dlugis i podpisit novju dogvor dla sledju rocx, zavtra om 10 cxasis Gazprom bu zablokit perevod gazuf v Ukrainiaf. Aktualuo Ukrainia dlugijt za gaz 2,18 gigalion USD. Soglosuo s Gazprom vo svoi posledju dopis Naftogaz vimocijt i sxantazxijt posred grozbas.

2008-12-31, sredek. Tut den pred 40-rocxis, om 31-ju Decembr 1968, vzletil pervju Rosju nadzvukju pasazxir-letidlo tipuf Tu-144. Tu-144 bil konstruktilju ot firma Tupolev. Pervju prototip Franc-Angloju nad-zvukju pasazxirju letidlof Concord vzletil posle Tu-144, v rocx 1969. USA nigda konstruktil podobju letidlo.

2008-12-30, vtorek. Prezidentju srok v Rosia bil prodolgilju iz cxtir do sxes rocxis. Odnakvremuo bil prodolgilju srok dol-parlamentnikifs iz cxtir do piat rocxis. Obdva Rosju dol i gor-parlamentis, takak prezident Medvedev, odobrili tut zmenis. Novju srok bu zakonju ot sledju viboris, ktor bu slucxit v rocx 2012.

2008-12-30, vtorek. Usled borba proti Tallibju teroristis Pakizem zablokil klucxju NATO-ju tovar-trasa skroz Khiberju gora-prohod. Nedavnuo povstanikis napadili kamion-stancia, ktor es polozxilju na tot tovar-trasa v Pesxavar, i pozxarili bolsx cxem sto kamionis.

2008-12-30, vtorek. Ukrainju komunist-parta obvinil Juwxenko za gorsxenie otnosenies s Rosia. Veditel komunist-partaf gospic Petr Simonenko skazal zxe usled Juwxenko podcxas posledju rocxis otnosenies s Rosia ne tolk gorsxili no statili rovnuo konfrontacju.

2008-12-30, vtorek. Masaju naletis Izraeluf proti Gaza prodolgijut i uzx smertili do cxtirsto-obitatelis. Soglosuo s ekspertnikis Izraelju brutalost bu prodolgit do 19-ju Januar, ibo om 20-ju Januar bu slucxit inauguracia om prezident Obama.

2008-12-29, ponedelek. Posle katastrofju utrat posledju dva mesacxis, mezxunarodju birzas tut den poziavili umerju rastenie. Cen neftuf tut den bil okol 39 USD za bocxka.

2008-12-29, ponedelek. Soglosuo s novju naukju izsledenie, visxju doza om vitamin B1 mozx ne tolk pred-vratit no tozx proti-vrotit nirka-usxterb pricxinilju ot cukor-bolez. Nauknikju grup iz Warwickju Univerzit test-probal vitamin B1 na 40 pacientis iz Pakizem i uziavil zxe dopolnenie om vitamin B1 nizil utratenie klucxju proteinuf posred mocxa. Normaluo ot 70 do 90 proc diabetnikis imajut vitamin B1 nedostacx.

2008-12-29, ponedelek. Masaju bombenie i napadenie om Gaza ot Izraelju raketis, vrotletis i bomb-letidlos prodolgil tozx vcxera i prosxlju nocx. Cxislo smertilju zxertvas uz perevisxil tri-sto i poranilju tisicx-cxtirsto obitatelis. Univerzit om Gaza bil tozx bombilju. Bez polnju podpor ot USA-ju guverie tut masakr i brutalost ne bilbi mozxju.

2008-12-28, nedelek. Rosju sekurnikis nisxtovili dvanades-cxlenju band-grup vklucxuo toi veditel. Tut kriminalju teroristju grup deial v oblast u Cxecxnju - Ingusxetju granc.

2008-12-28, nedelek. Poskroz ostrju mezxunarodju kritik Izrael prodolgijt napadenie om Gaza i bombenie obitatelifs. Uzx okol tri-sto cxlovekis bili smertilju i cxislo zxertvas bistruo visxijt. Pravdapodobuo Izrael hotijt nisxtovit taskolk mozxuo prede zmen USA-ju administraciaf ktor bu slucxit om 20-ju Januar.

2008-12-28, nedelek. Gvornik i predsiditel Ukrainju parlamentuf, gospic Vladimir Litvin, tut den priehal v Moskvaf dla peregvoris s predsiditel Rosju dol-parlamentuf, gospic Boris Grizlov. Soglosuo s raportis Litvin bu vstretit tozx inju politnikis i cxinovnikis. Ciel jegoi vizitaf es dobrjuvit i razvit vzaimju otnosenies mezx Ukrainju i Rosju parlamentis. Soglosuo s Litvin tot otnosenies es aktualuo na tocxka zamrozenief.

2008-12-28, nedelek. Avaria kamionuf okol 70 kilometris severuo ot Bangladesxju glavn-grod Dakka pricxinil smert bolsx cxem dva-duzinas cxlovekis. Kamion ktor dol-ehal iz dorog v jamaf, provozil pasazxiris.

2008-12-28, nedelek. Seba-bombnik vrzivil svoi voz v jug-vostokju Afganzemju provincia Hxost. Sxes cxlovekis bili smertilju, dva polcnikis i cxtir detes.

2008-12-28, nedelek. Usled vcxeraju sudar dva pasazxir autobusis v jugju Peru u grod Oruro bili smertilju prinaimensx cxtirnades i poranilju bolsx cxem cxtirdes (40) pasazxiris. Pravdapodobju pricxin avariaf es opasju i bez-otvetju sxoferenie.

2008-12-27, subotek. Cxislo masakrilju zxertvas usled Izraelju napadenie om Gaza visxil. Uzx bolsx cxem dva-sto obitatelis bili smertilju i okol 800 poranilju. Arabju liga takak cxisloju guveries osudili Izraelju masakr. Dla masakr Palestinnikis Izrael upotrebijt perevazxuo v USA zudelalju bomb-letidlos tipuf F-16.

2008-12-27, subotek. Cxinaju mlek-firma Sanlu Group, ktor gotovil melamin-mlek, bankrotil. Melamin-otravalju mlek smertil v Cxina prinaimensx sxes detes i zabolezil do tri-sto-tisicx. Neskolk cxlovekis bili obvinilju i es aktualuo suditju.

2008-12-27, subotek. Vzriv voz-bombuf v Sxiitnikju cxast Bagdaduf smertil okol dva-duzinas obitatelis. Voz-bomb vzrivil tut utro u autobus-stancia ne-dalkuo ot znacxju Sxiitnikju mecxet.

2008-12-27, subotek. Prosxlju nocx i tut utro Izrael startil masaju napadenie om Gaza posred letidlos, raketis i vrotletis. Uzx bolsx cxem 140 obitatelis bili masakrilju, vklucxuo Gazaju sxef om polcia. Gaza es din iz nai-gustuo obitatju oblastis Vsetuf. Osnovju pricxin Izrael-Palestinju problemis es Izraelju proti-zakonju okupacia om Palestinia.

2008-12-27, subotek. Tut den Pakizem pomnijt pervju kazxd-rocxie ot ubitie om Benazir Bhutto. Nedavnuo Sodinju Narodis resxili sledstvit tot ubitie. Nektor sleditelis podozrejut zxe pozad ubitie om Benazir Bhutto bil bilju diktaturnik Pervez Musxaraf. No sxto es neobiasnimju es fakt zxe onai vdovnic, perv-ministr Zardari, zablokijt sledstvie onai ubitief. Bhutto bil ubilju tolk dva mesacxis posle ona vernul v Pakizemuf posle dolg-rocxju izgonenie.

2008-12-27, subotek. Prosxlju nocx zemtrasenie silaf 5,1 gradusis Rihtersxkalaf udaril Nov-Zelandju glavn-grod Wellington. Zemtrasenie raz-kolebal neboskrebis i visxju ofis-domis no nikai usxterb ni zxertvas bili raportilju. Epicentr zemtrasenief bil pod morie, okol 80 kilometris severuo ot Wellington v glubin 50 km.

2008-12-26, piatek. Tut des es cxtirju kazxd-rocxie ot katastrofju cunami v Indju okean ktor smertil okol cxetvert-milion obitatelis, perevazxuo v Indonezia.

2008-12-26, piatek. Podcxas Novembr Japonju promislju virob nizil om 8 proc. Tot es do tper nai-strogju zapisilju promislju nizenie Japoniaf. Odnak-vremuo cxislo Japonju bez-trudnikis dosagil uroven dva-i-pol milion obitatelis i cxisloju zavodis bili zakritilju.

2008-12-25, cxtirek. Usled vzriv slez-gazju granatuf v perepolnju diskotek v jug-vostokju Peru bili smertilju prinaimensx piat cxlovekis. Prestupnik esxte ne bil uziavilju.

2008-12-25, cxtirek. Ucxastie Ukrainju grodnikis v nedavnju Gruzinju voina proti Rosia bil podtverdilju. Soglosuo s dokazis, Ukrainju ekspertnikis vodili sistemis proti-vozduhju obronaf Buk-M1 zagotovilju dla Saakasxvilivoi rezxim ot Juwxenko.

2008-12-25, cxtirek. Tut den bil gor-puskilju iz Rosju kozmosdrom Baikonur v Kazahzem brem-raket tipuf Proton-M ktor gor-nesil v krug-zemlaju orbituf tri navig-satelitis tipuf Glonass.

2008-12-25, cxtirek. Prinaimensx devnades cxlovekis bili smertilju prosxlju nocx usled vzriv piat-etazxju kvartir-domuf v Ukrainju Cxern-Morju otdih-grod Evpatoria. Pravdapodobju pricxin avariaf es vzriv gazuf.

2008-12-24, sredek. Poskroz totalju bankrotenie Ukrainju ekonomiaf ziavuo Juwxenko imajt dostacx dengi dla platenie masa-medialju mozg-cxistenie Ukrainju naroduf abi prinat vstup v NATO-f. No odnakvremuo Juwxenko imajt nikai dengi dla platenie Rosia za gaz. Ili v inju slovis, za Rosju dengi, ktor on ne platil za gaz, Juxenko zakupijt proti-Rosju i dla-NATO-ju medialju propagand. Tut rocx Juwxenko esxte ne platil gaz za Novembr ni Decembr i vimagajt ot Rosia restrukturenie dluguf. Aktualju Ukrainju dlug es 2,1 gigalion dolaris.

2008-12-23, vtorek. Tut den slucxil v Moskva vstretie gaz-eksportitsju krainis. Soglosuo so sleditelis, Rosia, ktor es nai-velju produktitel gazuf, probijt organizit gaz-eksportitsju krainis abi stabilit cen gazuf.

2008-12-23, vtorek. Libvju veditel Muamar Kadafi v intervu dla USA.-ju gazet Washington-Times skazal zxe politia Zapaduf, provokitsju Rosia es velm opasju dla ostatju Vset. Kadafi porovnil usilie om NATO obkrugit Rosia s napadenie Rosiaf ot Napoleon i ot Hitler. Soglosuo s Kadafi, Napoleon i Hitler tozx okupacili pocxti celoju Europ abi blizit, napadit i vtorgat v Rosiaf. NATO-ju obkrugenie Rosiaf napomnijt predgotovenie napadit i vtorgat v Rosiaf.

2008-12-22, ponedelek. Soglosuo s Iranju medialis Rosju firma Rosoboroneksport nacxil dovozit v Iranuf nai-modernju proti-vozduhju, proti-letidloju dalk-distancju obrona-sistem, S-300. Obdva USA i Izrael zapaluo protistanijut tut prodazx ibo S-300 es sposobju ohronat novju Iranju jadroju elektrikilna proti Izraelju ili USA-ju napadenie.

2008-12-22, ponedelek. Naivelju automobil-firma Vsetuf, Toyota, ocxekajt podcxas sledju rocx 2009 svoi pervju utrat ot ostnovenie pred 71 rocxis. Soglosuo s obgodas, podcxas sledju rocx Toyota bu utratit 1,7 gigalion dolaris.

2008-12-22, ponedelek. Dev obezglovilju telos takak 9 glovis bili vcxera naidilju v Meksikju sxtat Guerrero v grod Chilpancingo. Soglosuo s polcia vse mertvnikis bili voiakis vklucxuo din voisko-nacxalnik. Tut rocx bili v Meksik uzx 5376 cxlovekis ubilju ot organizilju kriminal-grupis.

2008-12-21, nedelek. Veditel Ukrainju Parta Regionifs, gospic Viktor Janukovicx, vizval Ukrainju guverie abi otstupit. Janukovicx skazal zxe poki aktualju guverie bu ostatit u moc, do tagda bu Ukrainia v kriza. Soglosuo s Janukovicx guverju parlamentnikis imajut edinju interes: derzxit svoi kreslos. Janukovicx skazal zxe tut vesna bu jegoi polit-parta vimagat novju parlamentju i prezidentju viboris.

2008-12-21, nedelek. Bolivju prezident Evo Morales proglosil pobed nad bez-gramotost. Podcxas posledju tri rocxis poucxitelis iz Kuba i Venezuel poucxili okol 820-tisicx bolivnikis cxitat i pisat.

2008-12-21, nedelek. Prosxlju nocx Grecju polcia vnov sudarila s buntnikis v centr om Aten. Grup nasilju buntnikis napadili polcnikis posred kamenis i benzin-butilkas takak pozxarili guverju ofis. Nasilju buntis prodolgijut v Grecia uzx triju siemden i sposobili okol din gigalion Euro usxterb dla Grecju ekonomia.

2008-12-21, nedelek. Pere-bremilju reka-lodka nesitsju 44 pasazxiris cxrez reka Sangxiang potopil smertits prinaimensx piatnades cxlovekis. Lodka imal sposobost nesit tolk 10 cxlovekis.

2008-12-21, nedelek. Bolsx cxem dva-sto-tisicx USA-ju spotrebitelis ostatili bez elektrik usled sneg-burias i neobicxuo holodju pogod. Na primer v USA-ju sxtat Iova temperatur nizil om minus 28 gradusis Celsius soprovoditju ot vitr bistrostuf 56 kilometris za cxas.

2008-12-21, nedelek. Flot neskolk Iranju voina-korabis plovijt v Adenju zalivuf abi ohronat korabis pred Somalju piratis. Poskroz prisutie cxisloju voina-korabis Somalju piratis soverhili otvodit novju korabis. Soglosuo s Cxinaju korabnikis ktor otgonili Somalju piratis, benzin-butilkas es produktivju oruzxie proti Somalju piratis. Palitsju benzin i lomilju sklo es produktivju proti perevazxuo gol-noju, bez-obuvju Somalju piratis.

2008-12-21, nedelek. NATO i USA-ju guverie, posred propagandju TV-siet CNN, puskil podlecju kampan proti spasitel Rosiaf, Vladimir Putin. Vragis Rosiaf nenavidijut Putin ibo on spasil Rosia ot raz-kradnikis i ot zagrancju agentnikis i vnov-oruzxil Rosia posred novju ne-stopimu raketis. Ne zabujme zxe propagand es oruzxie ktor mozx but plus opasju cxem jadroju raketis. Propagand es oruzxie ktor NATO upotrebil dla sxtatju perevrotis v Ukrainia i v Gruzinia i ktor tper upotrebijt dla unizenie om Putin takak dla mozg-cxistenie Ukrainju naroduf abi vstupit v NATO-f i odobrit postroenie USA-ju voina bazis na Ukrainju zem. Pocx hotijt NATO vstup Ukrainiaf? Dla nisxtovenie Rosiaf, dla globalju dominirenie, globalju teror i globalju ugnetenie. Podobuo takak NATO povrotil Serbis proti Horvatis, tper probijut povrotit Ukrainis proti Rosianis i startit novju mezxu-Slaviansk voina.

2008-12-20, subotek. Obdva prestizxju Mumbaiju hotelis, Tagx-Mahal i Oberoi-Trident, ktor bili prosxlju mesacx opustosxilju ot teroristis, tut den vnov-otvirili.

2008-12-20, subotek. Verhju nacxalnik om USA-u voisko, admiral Mike Mullen, oglosil zxe v rocx 2009 USA bu poslat v Afganzemuf dobavju 30-tisicx voiakis. Aktualuo USA uzx imajt v Afganzem okol 32 tisicx voiakis.

2008-12-20, subotek. Usled Juwxenkovoi mahinacias na valuta-birzas Julia Timosxenko vimagajt jegoi otstupenie. Obiektivuo, obdva Juwxenko i Timosxenko, es otvetju za bankrotenie Ukrainju ekonomiaf ibo obdva vladili podcxas neskolk posledju rocxis i ibo obdva tvorili i esxte tvorijut guverju koalicia. Obdva bili podkupilju ot USA-ju tainju sluzxbas abi zudelali oranzxju perevrot i perepodali Ukrainia pod USA-ju kontrol. Za USA-ju dengi Juwxenko-Timosxenko koalicia tper mozg-cxistijut Ukrainju narod za vstupenie v NATO-f.

2008-12-20, subotek. Podcxas Novembr tut rocxuf utratili v Rosia trud-mestos pocxti cxtirsto-tisicx trudnikis visxits cxislo bez-trudnikis na uroven piat-milion.

2008-12-20, subotek. Australju vino-nauknik, Dr. Phillip Norrie, razvil novju sort vinof ktor soderzxijt sto-raz bolsx rosveratroluf cxem normalju vino. Rosveratrol es prirodju antioksidant ktor ohronajt arterias ot holesterol. Dr. Norrie utverdijt zxe jegoi vino es sposobju ocxistit zaticxkalju arterias. Dla zdrovie!

2008-12-20, subotek. Poki Ukrainju masa-medialis bombijut obitatelis ot NATO-ju reklamis platilju ot USA, USA drakonuo visxil cxislo svoi trudnikis v USA-ju posoldomis v Ukrainia. Tut specialistis koordinijut psiho-voina, psiho-napadenie, i psiho-okupacia Ukrainju naroduf.

2008-12-19, piatek. NATO napadil Ukrainia: za sto-milionis dolaris NATO zakupil v Ukrainju masaju medialis reklamis za vstup Ukrainiaf v NATO-f. Tut psiho-voina proti Ukrainju narod, financilju ot USA-ju ministrie voinaf, takak iz sxtat-bugxet Ukrainiaf, obiasnijt pricxinis pocx USA financil Juwxenkovoi oranzxju perevrot posred bolsx cxem sto milionis dolaris. Tper USA-ju ministrie voinaf probijt podkorit Ukrainia ne posred voisko-napadenie, takak v Irak, no posred masaju profesju reklamis abi mozg-cxistili i podkorili Ukrainju narod bez perestrelba! Tut reklamis financitju ot zagrancju guveries abi vlivili i kontrolili Ukrainju vnutrju politia es vmesxanie vo vnutrju politia suverenju naroduf!

2008-12-19, piatek. Japonju guverie predskazajt nikai ekonom-rastenie dla sledju rocx 2009. Biznes-doverie v Japonia es nainizju za posledju 34 rocxis. Nektor analizniks dumajut zxe guverju predskazanie es pere-optimistju i zxe Japonju ekonomia podcxas sledju rocx bu mensxit.

2008-12-19, piatek. Gvorgnik om Rosju zagranc-ministrief, gospic Aleksander Grusxko, skazal zxe Rosia nadezxijt dosagit novju partner-dogvor s Europsoiuz do dva ili tri rocxis. Novju dogvor bu zamenit starju dogvor iz rocx 1997.

2008-12-19, piatek. Soglosuo s proglosenie om Generalnik Nikolai Solovcov, nacxalnik Rosju raket-voiskof, Rosia bu otstupit ot razvitie nektor novju obrona-sistemifs, esli USA bu otstupit ot postroenie novju voina-bazifs v Europ, vklucxuo sistem proti-raketju obronaf v Polakia i v Cxehia.

2008-12-19, piatek. Zemtrasenie silaf 6,3 gradusis Rihtersxkalaf udaril sredju Cxile. Epicentr zemtrasenief bil okol 75 km severuo ot port-grod Valparaiso v glubin om 35 km. Nikai usxterb, cunami ili zxertvas bili raportilju.

2008-12-18, cxtirek. Glavnju sxef-mozg Ruandaju genociduf, Theoneste Bagosora, bil ot Mezxunarodju Tribunal tut den osudilju dla celo-zxiznju zaklucxenie. Podcxas Ruandaju genocid v rocx 1994 okol 800-tisicx obitatelis, perevazxuo Tutsinikis, bili ubilju.

2008-12-18, cxtirek. Gxorgx Busx proglosil zxe ne bu pozvolit bez-poriadokju kolaps USA-ju automobilju promisluf. -Sleditelis voprosijut sxto tot znacxijt? Esli to znacxijt zxe Busx bu pozvolit "poriadokju" kolaps automobilju promisluf? Triju nai-velju USA-ju automobil-firma, Chrysler, tut den oglosil pereriv virobuf podcxas din mesacx. Usled problemis GM i Chrysler obvazxijut fuzia. Ford es naibolsx platezx-sposobju USA-ju automobil-firma.

2008-12-18, cxtirek. Soglosuo s nai-novju statistia Sodinju Narodifs uzx bolsx cxem 20-tisicx obitatelis om Zimbabve zabolezili ot holera iz ktor bolsx cxem 1100 cxlovekis poginali.

2008-12-18, cxtirek. Generalnik Nikolai Solovcov, nacxalnik om Rosju raket-voisko, proglosil zxe do rocx 2020 Rosia bu imat novju jadroju raketis, sposobju pronikit libkai novju USA-ju proti-raketju obrona. Solovcov tozx skazal zxe Rosju raket-voisko bu stoianuo prisposobit om novju mezxunarodju polozxenie. Ot Decembr 2009 Rosia bu razmestit novju dalk-dosagju raketis tipuf RS-24 ktor es sposobju pronikit USA-ju proti-raketju obrona.

2008-12-18, cxtirek. Pred neskolk rocxis gda Viktor Janukovicx bil perv-ministr Ukrainiaf, Ukrainju ekonomia rastil bolsx cxem 10 proc za rocx. Tper, posle Juwxenko i Timosxenko raz-kradili Ukrainju ekonomia, poskroz masaju zaem ot Vsetju Bank, Ukrainju ekonomia mensxijt om piat procent za rocx. Kak es mozxju zxe Juwxenkovoi band zudelal z des-procentju ekonom-rastenie piat-procentju ekonom-mensxenie? Ibo Juwxenko vzad-platil svoi zagrancju sxefis ktor financili jegoi oranzxju perevrot.

2008-12-17, sredek. Soglosuo s organizacia Zgled Ludju Pravos v Kosovo do tper vladijt strah. Rasistju Kosovo-Albanju guverie otvergil sledstvit napadenies Serbju i Ciganju obitatelifs ot Albannikis v rocx 2004 takak organ-grabezx ot Serbju zaklucxnikis v rocx 1999. Soglosuo s organizacia esli Europsoiuz ne bu natiskit Prisxtinaju "guverie" nisxto bu slucxit.

2008-12-17, sredek. Sovbez Sodinju Narodifs vcxera odobril rezolucia soglosuo s ktor zagrancju voiskos mozx gonit Somalju piratis tozx na Somalju breg. Vcxera Somalju piratis pohitili dva brem-korabis i din jahta.

2008-12-17, sredek. Britzemju perv-ministr, Gordon Brown, ktor priehal dla vizita Irakuf, proglosil v Bagdad zxe Britzemju okupacju voisko bu otidit iz Irak do sxes mesacxis, ili do Juli 2009. Aktualuo Britzem imajt esxte 4100 voiakis v Irak. Do tper bili v Irak smertilju 178 Britzemju voiakis. Do Brown esxte nikto kidal svoi obuv takak do Busx.

2008-12-17, sredek. Podcxas tut-denju cxrez-obicxju vstretie om Organizacia Neft-Eksportitsju Zemis, ONEZ (OPEC), ktoruf ucxastijut tozx Rosju sleditelis, cxlenju krainis bu peregvorit o dobavju nizenie neft-dobicxaf. Aktualju cen neftuf es okol 44, ot ONEZ nadezxitju cen es mezx 70 i 100 USD za bocxka. Vstretie slucxijt v Alzxirju grod Oran.

2008-12-17, sredek. Verhju nacxalnik om Rosju voisko, generalnik Nikolai Makarov, proglosil zxe USA planijt postroit novju voina-bazis v sredju Azia, specifikuo v Uzbekzem i v Kazahzem. USA uzx imajt din voina-baz v Kirgizia, takzvanju Manas Air Force Base. Makarov tozx skazal zxe USA obkrugil vse oblastis Vsetuf, vklucxuo Europ, posred voina-bazis i zxe ne es mozxju ocxekat zmen politiaf ot novju USA-ju administracia.

2008-12-17, sredek. USA-ju Federacju Zapas-Bank, ili FED, vcxera nizil osnovju zaem-procentis na bez-primerju uroven om 0,25 proc, to es pocxti nulju zaem-procentis. Posred tut nizenie FED probijt stopit opasju deflacia ktor normaluo soprovodijt i spesxijt ekonom-kriza. V Septembr 2007 USA-ju osnovju zaem-procentis bili na uroven om 5,25 proc. Tut nizenie om osnovju zaem-procentis bu pravdapodobuo pricxinit nizenie cenuf om USA-ju dolar proti inju valutas.

2008-12-16, vtorek. Prosxlju piatek umiral v Polakia 66-rocxju gospic Jan Grzebski. Posle avaria v rocx 1988 Jan Grzebski vstupil v koma. Udivuo on probudil posle 19 rocxis v koma, v rocx 2007. Grzebski skazal zxe podcxas koma on vse vidil i slisxil no ne mozxil komunikit. Gospic Grzebski umiral usled serce-udar.

2008-12-16, vtorek. Usled avaria turist-autobusuf v jugju Izrael bili smertilju prinaimensx 30 Rosianis iz Petergrod. Pricxin avariaf bil sxofervoi opasju vodenie. Na opasju cxast doroguf sxofer probil predgonit pasazxir-voz no dol-ehal v propastuf. Avaria slucxil nedalkuo ot Cxerven-Morju otdih-grod Eilat. V historia Izraeluf tut es do tper nai-vazxnju autobus-avaria.

2008-12-16, vtorek. Serbju prokuratur ktor polucxil dokument Sodinju Narodifs o organ-grabezx ot Serbju zaklucxnikis v zlo-proslavju sever-Albanju "Zxoltju Dom", vimagajt 9 vinimalju strankas. Iz ofisju dokument perepodalju Serbju prokuraturuf bili vinimalju 9 strankas takak imenis om sviditelis. Pravdapodobuo USA, Britzem i inju zapad-Europju krainis vinimali nai-vazxnju strankas abi ohronali svoi agentnikis-kriminalnikis ktor tper kontrolijut Kosovo i ugnetijut Kosovoju Serbis.

2008-12-16, vtorek. Irakju zxurnalist, gospic Muntadar al-Zaidi, ktor kidal svoi obuv do Busxuf i zval Busx "pes" bil, soglosuo s jegoi brat Dargham, mucxilju i zlo-upotrebilju v zaklucxilna. Poziavuo strazxnikis lomili jegoi ruka, rebros i poranili jegoi ocx. Posle jegoi smelju cxin zxurnalist Muntadar al-Zaidi statil gero ne tolk Irakju obitatelifs no pocxti celoju Vsetuf.

2008-12-16, vtorek. Plus i plus bankis i investnikis iz celoju Vset oglosijut zxe statili zxertvas gigantju piramid-obmanuf om zxidju biznesnik Bernard Madoff. 50-gigalion dolaris ktor Madoff zukradil ot investnikis "iscxezili" i es pravdapodobuo ukritlju v nekai bank-scxot jegoi detes. Cxislo zxertvas jegoi obmanuf visxijt kazxd den.

2008-12-16, vtorek. Veditel Ukrainju opozicju Parta Regionifs, gospic Viktor Janukovicx, oglosil zxe es gotovju ucxastit prezidentju viborifs ktor bu slucxit v start rocxuf 20112250.

2008-12-15, pondelek. Podcxas vcxeraju Busxvoi presa-konferencia v Bagdad, din iz prisutju zxurnalistis kidal svoi obuv do Busxuf no (zxaluo?) Busx ne bil udarilju. Zxurnalist bil zaderzxilju no dla jegoi podpor slucxili masaju marsxis v ulcas Bagdaduf, ibo zxurnalist statil gero Irakuf.

2008-12-15, pondelek. Prinaimensx dva Europju bankis, Santander i BNP-Paribas, utratili dengi usled obmanju fond veditju ot bilju sxef om Nasdaq-birza, 70-rocxju Judaistju biznesnik Bernard Madoff. Soglosuo s obvinnies Madoff obkradil investnikis om 50 gigalion dolaris. Nektor sleditelis spekulijut esli polit-grup om Azerbju Judaist, Garry Weinstein, ili Gari Kasparov polucxil financju podpor iz tot kradilju dengi.

2008-12-14, nedelek. USA-ju prezident Gxorgx Busx priehal v Irakuf dla neoglosilju vizita. V Bagdad Busx vstretil predstavatelis marionetnikju guverief.

2008-12-14, nedelek. Vcxera bili v jugju Afganzem smertilju tri Kanadju voiakis. Okol 2700 Kanadju voiakis sluzxijut v Afganzem. Cxislo smertilju Kanadju voiakis usled Afganzemju okupacia ot rocx 2002 uzx dosagil 103. Aktualju polnju cxislo okupacju voiakis v Afganzem es 65-tisicx, vklucxuo bolsx cxem 30-tisicx USA-ju voiakis.

2008-12-14, nedelek. Azerbju Judaist Garry Weinstein, tozx znatju takak Gari Kasparov, ktor vcxera startil novju proti-Rosju grup "Solidarost", tut den vedil nepozvolilju marsx v sred om Moskva. Polcia razgonil marsxnikis i zaderzxil okol 90 cxlovekis.

2008-12-14, nedelek. Egiptju autobus nesitsju okol 60 pasazxiris tut utro avaril juguo ot Kairo. Prinaimensx 47 cxlovekis bili smertilju i okol duzina poranilju. Autobus dol-ehal iz bezdobruo podderzxitju dorog i padal v obvodaju kanaluf.

2008-12-14, nedelek. Do milion obitatelis om sever-vostokju USA ostatijut bez elektrik usled led-buria. Din iz nai-mocju led-burias posledju des-rocxies usxterbil elektrik-siet i uzx smertil neskolk cxlovekis. Usxterb elektrik-perenesju sistemuf bil obsxirju i soglosuo s gvornikis bu vremit neskolk den do polnju ispravenie.

2008-12-14, nedelek. Azerbju Judaist Garry Weinstein, tozx znatju takak Gari Kasparov, startil novju opozicju grup v Rosia. Sleditelis podozrejut zxe jegoi polit-grup es financitju ot zagrancju proti-Slaviansk zionistis.

2008-12-14, nedelek. Seba-bombnik ktor vzrivil seba tut utro pred Cxinaju bolez-dom v jug-Afganzemju grod Kandahar smertil prinaimensx cxtir polcnikis. Cxtir inju polcnikis takak neskolk civilnikis bili poranilju.

2008-12-14, nedelek. Ot zavtra ONEZ (OPEC) bu nizit neft-dobicxa om dva-milion bocxkas za den. Cxlenju krainis nadezxijut zxe nizenie neft-dobicxaf bu visxit cen neftuf na mezxunarodju birzas do uroven mezx 60 i 70 USD za bocxka.

2008-12-14, nedelek. Vcxera Indju voina-korab Mysore zaderzxil v Adenju zaliv pirat-korab ktor imal na palub 23 oruzxilju Somalju i Jemenju piratis. Piratis imali AK-47 i inju automatju gvintovkas takak raketju granat-metis.

2008-12-14, nedelek. Grecju buntnikis nacxili prosxlju nocx novju serial nasilief gda podcxas spokoinju marsx napadili Atenju polc-dom posred benzin-butilkas.

2008-12-13, subotek. Azerbju Judaist Garry Weinstein, tozx znatju takak Gari Kasparov, startil novju opozicju grup v Rosia. Sleditelis podozrejut zxe jegoi polit-grup es financitju ot zagrancju proti-Slaviansk zionistis.

2008-12-12, piatek. Tut den slucxil v jugju Japonia verh vstretie om veditelis tri vostok-Azju krainis: Japonia, Jug-Korea i Cxina. Tut es pervju takai vstretie mezxu tut tri Azju ekonom-gigantis.

2008-12-12, piatek. Bilju sxef om Nasdaq-birza, 70-rocxju Judaistju biznesnik Bernard Madoff, bil obvinilju za gigantju 50-gigalion-dolarju obman. Soglosuo s obvinenie Madoff rukvodil obmanju fond ktor obkradil investnikis om piatdes-gigalion dolaris. Mezx zxertvas jegoi obmanuf es mezxunarodju fondis i bankis.

2008-12-12, piatek. V sever-Rosju apatit-kopalna, v Murmanskju oblast u grod Kirovsk, bili smertilju dvanades trudnikis. Trudnikis bili smertilju usled vzriv dinamituf. Apatit es mineral upotrebitju dla gotovenie sintetikju pole-gnoiuf.

2008-12-12, piatek. Pred-vcxera USA-ju dol-parlament (kongres) podporil no vcxera gor-parlament (senat) otvergil plan subsidit USA-ju automobil-promisl posred cxtirnades-gigalion dolaris. Senat vimagal abi trud soiuz automobilju promisluf, UAW, nizil svoi plat-prosba om uroven Japonju automobil-promisluf. Usled otvergenie planuf akcias pocxti vse automobil-firmas nizili.

2008-12-11, cxtirek. Vzriv bombuf v Abdullah restoran blizuo sever-Irakju grod Kirkuk smertil okol 50 i poranil okol sto cxlovekis. Mezxu zxertvas es tozx cxisloju detes. Bolsxost obitatelis Kirkukuf tvorijut Kurdis no Kirkuk es vne Kurdju oblast Irakuf.

2008-12-11, cxtirek. Tper 49-rocxju USA-nik, gospic William Dillon, bil v rocx 1981zaklucxilju za ubitie ktor nezudelal. Ne-davnuo, posle 27 rocxis v zaklucxilna, sleditelis uziavili zxe jegoi DNK ne bil na dokaz-material. Dillon bil puskilju prosxlju mesacx. Tut primer dokazijt zxe v USA-ju zaklucxilnas es cxisloju bez-vinju osobis, takak zxe cxisloju bezvinnikis es osudilju dla smert i smertilju. Dillonvoi primer podporijt spor proti smert-kara.

2008-12-11, cxtirek. Nasilju sudaris mezx mlodju buntnikis i polcnikis prodolgili v Grecia tozx prosxlju nocx. Situacia bil esxte gorsxilju usled vse-obicxju straik ktor startil vcxera. Prakticxuo celoju krain es kalekalju. Ekonom-usxterb bu pravdapodobuo perevisxit din-gigalion Euro.

2008-12-11, cxtirek. Verhju nacxalnik om Rosju voisko, generalnik Nikolai Makarov, tut den predlozxil spis problemis mezx Rosia i USA ktor dolzx-bi resxitju.

2008-12-11, cxtirek. Vcxera Somalju piratis v Adenju zaliv hvatili dva Jemenju riba-lodkas vklucxuo 22 ribaris. Neskolk ribaris soverhili ubegit ot piratis na malju motor-cxoln.

2008-12-10, sredek. V jug-zapadju Francia, v grod Orthez, iz porod-klinik bil ukradilju tolk dva-den starju bebi-sin. Nektor sviditelis vidili visxju sadloju zxen v cxernju palto takak nesila nekai bebi iz porodilna.

2008-12-10, sredek. Soglosuo s VOZ, Vsetju Organizacia Zdrovief, v Zimbabve zabolezili uzx bolsx cxem sxesnades-tisicx obitatelis usled holera i uzx okol 800 umirali.

2008-12-10, sredek. Iranju polcia zaderzxil neskolk grodnikis za sxpionenie dla zagrancju agentias. Soglosuo s obvinenies podozrenikis informili zagrancju agentias, na primer Izraelju sxpion-agentia Mosad, o Iranju jadroju program.

2008-12-10, sredek. Prosxlju nocx pozxaril pasazxir-autobus nesitsju bolsx cxem sto Hinduistju pilgrimnikis v severju India. Plus cxem 60 cxlovekis umirali.

2008-12-10, sredek. Rosju ministr zagrancief, gospic Sergei Lavrov, ostrozxil USA i Europsoiuz abi ne probili novju zakulisaju mahinacias v posle-Sovietju republikis. Pravdapodobuo Lavrov mislil o mahinacias i sxtatju perevrotis v Ukrainia, v Gruzinia i v nektor inju krainis ktor bili organizilju i financilju ot USA i ot Europsoiuz.

2008-12-10, sredek. Soglosuo s novju dokazis USA-ju voprositelis mucxili zaklucxnikis v Guantanamo, v Irak i v Arganzem tozx posred gromkju rok-muzik do 20 cxasis kazxd den. Usled mucxenie cxisloju zaklucxnikis bezumili ili 'priznali'. Grup proslavju muziknikis protestili i vizvali USA-ju voisko abi ne-upotrebit onivoi muzik takak oruzxie.

2008-12-10, sredek. Triju nai-velju dobicxa-firma Vsetuf, Rio-Tinto, bu uvolnit cxtirnades-tisicx trudnikis abi mozx nizit svoi dlug om 10-gigalion dolaris.

2008-12-10, sredek. Cen neftuf na mezxunarodju birzas umeruo visxil, ibo torgnikis ocxekajut zxe Organizacia Neft-Eksportitsju Zemis, ONEZ (OPEC), bu nizit neft-produktenie. Sleditelis ocxekajut zxe tozx neskolk ne-cxlenju krainis, takak Rosia, Norvegia i Meksik bu nizit svoi neft-dobicxa. Aktualju cen neftuf es okol 43 dolaris za bocxka no neskolk cxlenis om ONEZ omnijut zxe cen mezx 60 i 70 dolaris za bocxka neftuf es plus prinalezxju.

2008-12-10, sredek. Posle neskolk-denju buntis, tut den startil v Grecia vse-obicxju straik. Straik bil vizvalju uzx pred dva siemdenis ot Grecju trud-soiuzis takak protest proti guverie om perv-ministr Kostas Karamanlis.

2008-12-10, sredek. Tut utro bil oglosilju v Norvegju glavn-grod Oslo zxe proti-slaviansk Finzemju rasist, Maarti Ahtisaari, bu polucxit tut-rocxju Nobelvoi Vigra Mieruf. Jegoi oznacxenie es unizenie vse Slavianifs. Ahtisaari specialuo zlo-proslavil za jegoi vklad dla razdelenie Serbiaf.

2008-12-10, sredek. Vsetju Bank predskazajt hmur dla Vsetju ekonomia v rocx 2009. Soglosuo s prognoz sledju rocx celo-Vsetju ekonom-rastenie bu nizit iz 2,5 na 0,9 proc. Tozx Cxinaju rastenie bu nizit iz 11,9% (2007) na 7,5% v 2009 i Indju iz 9,0% na 5,8%.

2008-12-09, vtorek. Soglosuo s visxjusx Rosju diplomatnik, gospic Vladimir Voronkov, aktualuo Iran ne imajt i esxte neskolk rocxis ne bu imat sposobost postroit jadroju bomb.

2008-12-09, vtorek. Posle dnesju vstretie Rosju i Brazilju cxinovnikis v Moskva, Rosju zagranc-ministrie proglosil zxe Rosia i Brazilia es zainteresju raz-sxirit vzaim-deianie mezx obdva krainis, vklucxuo voprosis krug mezxunarodju financ-kriza. V Moskva bu slucxit mezxunarodju konferencia krainifs BRIC (Brazilia, Rosia, India, Cxina).

2008-12-09, vtorek. Gospic George Charamba, ktor es gvornik Zimbabveju prezidentuf Robert Mugabe, tut den proglosil zxe Britzem i USA planijut napadit Zimbabve.

2008-12-09, vtorek. Kazxd rocx umirajut v Europsoiuz okol 32-tisicx obitatelis usled seba-smertenie. Nai-cxastoju pricxin seba-smertenief es emocju ugnetenie.

2008-12-09, vtorek. Tut den bu v Aten podgrobitju piatnades-rocxju mlodic ktor bil zustrelilju prosxlju subotek v Salonika ot dva polcnikis. Jegoi smertenie spuskil celo-narodju buntis.

2008-12-09, vtorek. Usled tehnicxju problemis v jugju Kalifornia u grod San-Diego, avaril borba-let tipuf F/A-18D. Pilot katapultil i prezxil, no borba-let ruinil dva domis na zem i smertil prinaimensx tri cxlovekis.

2008-12-09, vtorek. Tut den bil v Moskva podgrobilju Patriarh Aleksi II, veditel Rosju ortodoksju cerkovuf. Patriarh Aleksi II bil  veditel Rosju ortodoksju cerkovuf ot rocx 1990 i umiral prosxlju piatek v mal-grod Peredelkino u Moskva.

2008-12-08, ponedelek. Europju agrarkultur bil udarilju ot novju skandal. Kontrolnikis obnazxili zxe nektor Irlandju svinju miaso soderzxijt 80-raz visxju uroven dioksinuf cxem es pozvolitju. Soglosuo s pervju raportis svinivo bil otravalju ot dioksin-soderzxitsju kormivo. Pred neskolk rocxis slucxil podobju situacia gda kurkivo bil otravalju ot dioksin-soderzxitsju kormivo. Analiznikis podozrejut zxe dioksin bil nameruo vmesxalju v kormivof ibo ekspertju nisxtovenie dioksinuf es plus dragoju cxem vmesxanie vo zverju kormivof. Pravdapodobuo kriminalnikis polucxili dengi za ekspertju nisxtovenie dioksinuf, no vzamen nisxtovenie dioksin bil vmesxalju v kormivof.

2008-12-08, ponedelek. Rosju mega-letidlo, An-124 Ruslan, tut del letil bez prizemenie iz Rosia v sred-Afrikju republikuf Cxadia. An-124 pristanil na letisxtie Cxadju glavn-groduf Ngxamena. Na palub mega-letidlof bili cxtir Rosju vrotletis tipuf Mi-8MT takak 30 Rosju tehnicxnikis i cxlenis ekipazxuf.

2008-12-08, ponedelek. Gvornik Iranju zagranc-ministrief, gospic Hasan Kasxkavi, proglosil zxe Iran bu nigda pererivit ili stopit svoi civilnikju jadroju program, ni obogatenie uraniumuf.

2008-12-08, ponedelek. Neskolk sto cxlovekis uzx umirali i tisicxis es infekcilju ot holera v Zimbabve. No Zimbabveju prezident Mugabe obvinijt Britzemju guverie zxe zlo-upotrebijt holera-epidemia abi dol-vergit jegoi guverie. Mugabe bil veditel Zimbabveju povstanikis ktor pred neskolk des-rocxies svobodili Zimbabve ot zagrancju, perevazxuo Britzemju, marionetnikis. Mnogju Britzemnikis do tper pogledijut na Zimbabve takak svoi kolonia.

2008-12-08, ponedelek. Haos i buntis v Grecia prodolgili prosxlju nocx i tut utro. V Grecju glavn-grod Aten, anarhnikis prosxlju nocx razlomili vitrinas takak opustosxili i pozxarili prodalnas. Dva polcnikis, ktor es otvetju za smertenie sxesnades-rocxju mlodicuf v Salonika prosxlju subotek, ostatijut zaderzxilju.

2008-12-07, nedelek. Francju polcia do tper bez-uspehuo iskajt razboinikis ktor prosxlju cxtirek ukradili iz Parizxju zlato-prodalna drago-predmetis za rekordju 85-milion Euro.

2008-12-07, nedelek. Soglosuo so Sxveicarju masa-medialis mega-bank UBS bu uvolnit tisicxis dobavju trudnikis. UBS utratil 40 gigalion dolaris usled investenie v USA-ju obman-hipotekis. Hipotekju obmanis v USA spuskili celo-vsetju financju kriza. Hipotekju obmanis bili pricxinilju ot USA-ju guverie ktor subsidil hipotekis dla bedaju rodzinis, no subsidia vremil tolk pervju dva rocxis. Posle pervju dva rocxis zaem bil stroguo visxilju, i logikuo pricxinil masaju bankrotis.

2008-12-07, nedelek. Masaju buntis kotr nacxili vcxera v sever-Grecju grod Salonika, prodolgijut i sxirijut v inju Grecju grodifs. Vcxera polcnikis v Salonika zustrelili sxesnades-rocxju mlodic. Protestifs ucxastijut perevazxuo anarhistis ktor marsxijut proti polcju brutalost. Salonika es origuo Macedonju grod iz ktor proizhodijt Kiril i Metod i modernju Slaviansk kultur.

2008-12-07, nedelek. Iranju voisko tut den test-probal novju sred-dosagju raket tipuf poverh-poverh. Raket Nasr-2 bil puskilju iz palub voisko-korabuf i uspehuo nisxtovil ciel v distancia 30 km.

2008-12-07, nedelek. Okol 250 oruzxnikis napadili sklad v Pakizemju grod Pesxavar u Afganzemju granc. V sklad bili pozxarilju bolsx cxem sto kamionis takak duzinas kontaineris soderzxitsju zapas dla NATO-ju okupacju voisko v Afganzem. Soglosuo s analiznikis Afganzemju povstanikis tper probijut razrusxit zapas dla okupacju voisko. Normaluo okol tri-sto zapas-kamionis cxrez-ehajut Afgananzemuo-Pakizemju granc kazxd den.

2008-12-07, nedelek. Do tri-milion musulmnikis iz celoju Vset sberili v Mekka dla tut-rocxju Hagx pilgrimie ktor startil vcxera. Sto-tisicx Saudju strazxnikis ohronajut religju pilgrimnikis. Kazxd rocx umirajut duzinas pilgrimnikis podcxas Hagx usled nogstupenie.

2008-12-06, subotek. Plus i plus mezxunarodju politnikis i veditelis vizvajut Zimbabveju prezident Mugabe abi otstupit. Zimbabve terpijt ot bez-uzdaju inflacia ktor perevisxijt cxtirsto procent i krain bil udarilju ot holeraju epidemia.

2008-12-06, subotek. Perestrelba v prigrod Filipinju glavn-groduf Manila, mezx polcia i zlo-grup grabnikis pricxinil smert prinaimensx sxesnades cxlovekis.

2008-12-06, subotek. V sever-zapadju Pakizemju grod Pesxavar, ktor es u Afganzemju granc, prosxlju nocx vzrivil mocju voz-bomb. Voz-bomb vibuhil na perepolnju ulca u Sxiitnikju mecxet smertits prinaimesx 20 i poranits duzinas cxlovekis. Soglosuo so sleditelis vzriv bil Al-Kaidavoi otvet za USA-ju bombenie povstanikju bazis u Afganzemju granc. Ot August USA napadil povstanikju bazis uzx prinaimensx 30 raz.

2008-12-06, subotek. Prosxlju nocx Rosju voina-korab, Admiral Cxabanenko, cxrezehal 80-km dolgju Panamaju kanal, iz Atlantju v Tihju okeanuf. Tot es pervju raz gda Rosju voina-korab cxrezehal Panamaju kanal.

2008-12-06, subotek. Soglosuo s ofisju oglosenie Pentagonuf, vcxeraju test proti raketju obronaf bil uspehju. Vcxera USA puskil dalk-dosagju raket iz Aliasxkaju ostrov Kodiak i protiraket iz voina-baz v Kalifornia. Podobju proti-raketju sistem USA-ju rezxim planijt montirit v Polakia i v Cxehia.

2008-12-06, subotek. Piat gvardnikis om USA-ju privatju gvardia Blackwater bili obvinilju za smert siemnades Iraknikis ktor slucxil v rocx 2007 na Bagdadju plosxad. Soglosuo s dokazis gvardnikis nacxili perestrelba bez pricxin. Podcxas perestrelba bili smertilju siemnades i poranilju pocxti 30 obitatelis.

2008-12-05, piatek. Veditel Rosju ortodoksju cerkovuf ot rocx 1990, Patriarh Aleksi II, tut den umiral v mal-grod Peredelkino u Moskva.

2008-12-05, piatek. Podcxas prosxlju mesacx, Novembr, cxislo bez-trudnikis v USA visxil om 533-tisicx. Tot es naivisxju din-mesacxju visxenie ot rocx 1974. Usled visxitsju bez-trudost cen neftuf nizil na uroven okol 42 USD za bocxka.

2008-12-05, piatek. Kanadju perv-ministr, Stephen Harper, cxoi polit-parta imajt mensxost v parlament, zamrozil Kanadju parlament ktor hotil dolvergit jegoi guverie. Zamrozenie parlamentuf bil odobrilju ot Kanadju general-guvernik i umozxil otrocxit ne-dover-glos proti Harpervoi guverie.

2008-12-05, piatek. USA-ju kozmos-agentia NASA oglosil zxe bu otrocxit svoi planilju Marsju mision om dva rocxis usled tehnicxju problemis. Novju Luna-voz ktor dolzxbi test-probat novju tehnologia ne es gotovju. Soglosuo s novju plan mision bu slucxit v rocx 2011 vmest rocx 2009. Mision bu cenit pravdapodobuo bolsx cxem dva-gigalion dolaris.

2008-12-04, cxtirek. Britzemju analiz uziavil zxe Cxehis es cxtirju naipromiskju narod Europuf. Analiz obsudil razlicxju faktoris, vklucxuo ohot ucxastit din-nocxju seksuf s razlicxju partneris.

2008-12-03, sredek. Soglosuo s ekspertnkis usled nedavnju fuzia s Merril-Lynch, USA-ju mega-bank, Bank-of-Amerika, bu uvolnit bolsx cxem 30-tisicx trudnikis.

2008-12-02, vtorek. Gvornik om aviac-firma Boeing oglosil zxe Pentagon soverhil uspehju test-proba visx-energju hemju laseruf montirilju na palub letidlof. Laser bil montirilju na palub om Boeing B-747, i soglosuo s gvornikis tot laser mozx nisxtovit balistju raketis.

2008-12-02, vtorek. Rosia i Europsoiuz vnov nacxili peregvoris otnosuo strategju partnerstvo. Tut, uzx dvaju etap peregvoris, startil v Bruselju ofis Europju komitetuf.

2008-12-02, vtorek. Tut den NATO-ju voiakis pereiskali rodzinju dom om bilju veditel Bosnaju Serbis, gospic Radovan Karagxicx v grod Pala u Saraievo. Soglosuo s ofisju gvornikis voiakis iskali dokazis proti Ratko Mladicx. Sleditelis vidili takak voiakis iznesili kesonis i kartonis.

2008-12-02, vtorek. Soglosuo s Obamavoi ekonom-sovetnik, gospic Lawrence Summers, ekonom-kriza v USA bistruo gorsxijt. Tut rocx USA uzx utratil 1,2 milion trud-mestos i ekonom-problemis visxijut.

2008-12-02, vtorek. Bomb ktor vzrivil tut utro v pasazxir-poezd vo vostok-Indju sxtat Assam smertil prinaimensx dva i poranil okol 30 cxlovekis. Usled teror-napadenie ktor slucxil prosxlu siemden v Indju velgrod Mumbai bili smertilju 188 i poranilju okol tri-sto cxlovekis.

2008-12-01, ponedelek. Rosju obrona-promisl startil serialju virob novju strategju balist-raketuf Bulava. Bulava es dalk-dosagju jadro-oruzxilju raket ktor mozx but gor-puskilju iz korabis ili podlodkas.

2008-12-01, ponedelek. Usled USA-ju planis postroit voina-bazis i mestovit jadroju oruzxie v krug-zemlaju orbituf, Rosia razvijt novju obrona-sistem. Nedavnuo USA otvergil Cxina-Rosju predlozxenie ne postroit voina-bazis vne Zemlaju poverh. Takak ohrona proti USA-ju agresju planis prosxlju siemden Rosia nacxil razmestit novju raketis tipuf RS-24 ktor mozx pronikit USA-ju proti-raketju obrona.

2008-12-01, ponedelek. Vcxera posle-polden USA-ju kozmos-sxatl Endeavour uspehuo prizemil na voina-baz v Kalifornia. Sxatl soverhil sxesnades-denju mision u Mezxunarodju Kozmosju Stancia MKS. Na palub sxatluf bili siem kozmosnautis, dva zxenis i piat muzxis. Prizemenie na Florida ne bil mozxju usled nepriatju pogod.

2008-11-29, subotek. Saudju predstavatelis tut den oglosili zxe hotijut abi neft cenil 75 USD za bocxka. Aktualju cen neftuf es okol 54 USD za bocxka i pred neskolk mesacxis cen neftuf dosagil uroven 147 dolaris za bocxka. Saudju korol nedavnuo proglosil zxe on dumajt zxe 75 dolaris es spravedlivju cen za bocxka neftuf.

2008-11-29, subotek. Tut utro Indju polcia v hotel Tagx-Mahal zustrelil dva posledju teroristis ktor napadili Indju mega-grod Mumbai om sredek. Usled tut teror-napadenie bili smertilju bolsx cxem 160 cxlovekis. Teroristis pravdapodobuo priehali v Mumbaiuf na riba-lodka iz Pakizem. Gvornik Rosju prezidentuf skazal zxe Medvedev ne bu otrocxit svoi vizita Mumbaiuf, ktor es platiju dla sledju siemden, usled teror-napadenie.

2008-11-28, piatek. Tut den Somalju piratis otvodili hemju tanker-korab Biscaglia plovitsju pod Liberju flag ktor imal 29-cxlenju ekipazx. Bolsxost cxlenis ekipazxuf bil iz India. Otvodilju tanker-korab es vlasnitju ot Marsxal-Ostrovju firma. Tut den inju Somalju piratis za vikup-dengi puskili Grecju korab MV-Centauri ktor bil otvodilju v Septembr.

2008-11-28, piatek. Vcxera Rosju prezident Dmitri Medvedev priletil v Kubaf, gde vstretil Kubaju veditel Raul Kastro. Tut den Medvedev vstretil jegoi starjusx brat, Fidel Kastro, i vzaimuo obsudili aktualju globalju situacia takak dalkjusx razvitie Kuba-Rosju sotrudief.

2008-11-27, cxtirek. Usled globalju financ-kriza ktor udaril Isladnia bolsx cxem libktor inju krain, Islandju inflacia perevisxijt siemnades procent. Soglosuo s ofisju Islandju statistia cen edaf visxil uzx bolsx cxem trides-proc (30%).

2008-11-27, cxtirek. Seba-bombnik smertil tut utro v Afganzemju glavn-grod Kabul, u USA-ju posol-dom, prinaimensx cxtir cxlovekis. Seba-bombnikvoi voz-bomb vzrivil tolk dva-sto-metris ot vhod posoldomuf, gde nacxil slavnenie om USA-ju Den Blagodarenief. Dla obitatelis om USA, Den Blagodarenief es nai-vazxnju sviatak, plus vazxnju cxem Kristzrodenie. Tut den USA-nikju rodzinis sberijut u sviatakju stolis i edajut indikju obed.

2008-11-27, cxtirek. Serial teror-aktis v Indju vel-grod Mumbai tut utro smertil okol sto i poranil do tri-sto obitatelis. Teroristis tozx zanali prestizxju Tagx-Mahal i Oberoi hotelis, vklucxuo zalozxnikis. Indju perv-ministr, gospic Manmohan Singh, zval spesxju vstretie svoi kabinetuf.

2008-11-27, cxtirek. Usled potokju dozxdis ktor slucxili v jugju Brazilia prosxlju vikend, tot oblast bil tper udarilju ot potopis i zem-lavinis ktor smertili uzx okol sto obitatelis. 80-tisicx obitatelis bili evakuacilju i sto-tisicx obitatelis es izolilju. Grod Blumenau, ktor imajt tri-sto-tisicx obitatelis, es bez elektrik.

2008-11-27, cxtirek. Posle Peru i Brazilia, vcxera Rosju prezident Medvedev priehal vo Venezueluf gde vstretil prezident Hugo Chavez i gde vzaimuo podpisili razlicxju dogvoris. Medvedeve podpisil dogvor o bez-vizaju ehanie s Venezuel takak s Brazilia. Iz Venezuel Rosju prezident Medvedev bu letit v Kubaf. Pred konc tut mesacxuf Medvedev bu vernut v Rosiaf.

2008-11-26, sredek. Polakju special-sluzxba oglosil zxe perestrelba ktor slucxil u kortezx om Polakju prezident Leh Kacxinski prosxlju vikend v Gruzinia u Jug-Osetju granc bil organizilju, predgotovilju i scenalju ot Gruzinia. Podcxas perestrelba, Saakasxvili, ktor es proslavju za svoi strah-polnost, tolk usmehil i prede Kacxinski i Saakasxvili priehali na mesto simulilju perestrelbaf, uzx bili ocxekatju ot zxurnalistis.

2008-11-26, sredek. Soglosuo s raportis v USA-ju masa-medialis, Barack Obama bu proderzxit Robert Gates takak USA-ju ministr obronaf. Tot es ne-dobrju znak dla mezxunarodju mier i dla USA-Rosju otnosenies. Robert Gates podporijt vstup Ukrainiaf i Gruziniaf v NATO, takak postroenie voina-bazis v Polakia i v Cxehia.

2008-11-26, sredek. Prosxlju nocx perekidal tovar-korab v severju Filipinia usled besxalju volnas. Na palub korabuf bili 20 mornikis. Esxte ne es jasnju esli vse mornikis bu spasilju. Tut mesacx uzx dva pasazxir-korabis perevrotili vo Filipinia topits bolsx cxem 50 cxlovekis.

2008-11-25, vtorek. Kozmosnautis om Mezxunarodju Kozmosju Stancia, MKS, uspehuo testili novuo montirilju mocxa-reciklitor. Tut reciklitor gotovijt pitimju voda iz mocxa. Tut reciklitor es osnovju dla velicxenie MKS-ekipazxuf iz tri do sxes cxlenis. Dla zdrovie!

2008-11-25, vtorek. Tut den bil obnazxilju zxe pred neskolk den Somalju piratis otvodili Jemenju tovar-korab, MV-Amani. Plus detailis o tut otvodenie exte ne bili oglosilju.

2008-11-25, vtorek. Posle ucxastie om verh-vstretie ATES-uf (Azju Tihokeanju Ekonom-Sodrugie) v Peru, Rosju prezident Medvedev priehal dla ofisju vizita Braziliaf. Letidlo Rosju prezidentuf prizemil na voina-baz u Rio-de-Zxaneiro. Popri peregvoris s Brazilju veditelis Medvedev bu tozx navestit glavn-ofis om Brazilju neft-firma Petrobraz.

2008-11-24, ponedelek. Soglosuo s Rosju ministr zagrancief, gospic Sergei Lavrov, takzvanju perestrelba ktor jakobi slucxil u pasazxir voz v ktor bil Saakasxvili i Polakju prezident Leh Kacxinski, realuo ne slucxil, no bil tolko scenalju provokacia. Uzx neskolk raz prede Saakasxvili simulil podobju bombenies, napadenies i perestrelba abi mozxil obvinit Rosia ili Jugju Osetia.

2008-11-24, ponedelek. Serial bombis smertil tut utro v Bagdad uzx prinaimensx 18 cxlovekis. Na primer zxenju sebabombnik vzrivil seba u takzvanju Zelenju Zona v sred Bagdaduf smertits prinaimensx piat i poranits duzina cxlovekis. Vo vostokju Bagdad udorogju bomb vzrivil autobus smertits trinades obitatelis.

2008-11-24, ponedelek. USA-ju guverie oglosil zxe bu spasit bankrotju Citigroup bank, posred 20-gigalion dolaris. Prosxlju siemden akcias om Citigroup padali 60 proc.

2008-11-23, nedelek. Gruzinju politnica, Nino Burgxanadze, osnovil novju opozicju polit-parta, 'Demokratju Dviganie Edinju Gruziniaf'. Esxte ne es jasnju esli tut novju polit-parta es realuo nezavisju opozicju polit-parta, ili esli tot es takticx abi spol so Saakasxvili dosagili bolsxost v bu-vremju parlamentju viboris i abi tvorili guverju koalicia.

2008-11-23, nedelek. Somalju islamistju milcnikis obecxali svobodit otvodilju Saudju mega-tanker-korab ot Somalju piratis. Tut vikend oruzxilju grup musulmju al-Sxabab milcnikis vtorgal v Somalju groduf Harardhere ktor es centr om piratis.

2008-11-23, nedelek. Ucxastitsju veditelis om verh-vstretie ATES-uf (Azju Tihokeanju Ekonom-Sodrugie) v Peru vcxera obecxali ne visxit torg-barieris poskroz globalju ekonom-kriza. Soglosuo s nektor analitnikis globalju financ-kriza bil pricxinilju ot globalju ne-rovnvazxie, ibo Azju dengis financili Zapad. Dla resxenie ekonom-krizaf Cxina mozx statit bu-vremju motor globalju ekonom-rastenief.

2008-11-22, subotek. Tut den pod morie u zapadju breg om Indonezju ostrov Sumatra, v glubin om 23 km, slucxil mocju zemtrasenie silaf 6,8 gradusis Rihtersxkalaf. Nikai usxterb, zxertvas ili cunami bili raportilju.

2008-11-20, cxtirek. Vcxeraju test USA-ju proti-raketju sistemuf ktor es montirilju na Japonju torpedo-kreiser bil bez-uspehju. Test-proba slucxil u Havaiju ostrovis ot Japonju torpedo-kreiser Cxokai ktor imajt na palub montirilju USA-ju proti-raketju sistem Aegis. Test-proba beh-uspehil usled avaria posledju stupuf om proti-raketju raketuf 'Standard Missile-3'.

2008-11-20, cxtirek. Tut den es 10-rocxis ot gor-puskenie pervju segmentuf Mezxunarodju Kozmosju Stanciaf, MKS. Pervju modul, Zaria, vazxil devnades (19) tonas, tper MKS vazxijt uzx bolsx cxem tri-sto tonas.

2008-11-19, sredek. Indju voisko-kreiser, INS Tabar, vcxera vecxer v Adenju zaliv potopil piratju mama-korab. Indju kreiser vizval piratju korab abi pozvolit pere-iskanie korabuf no piratis nacxili grozit i obstrelat Indju kreiser. Indju kreiser otvetil i potopil piratju mama-korab. Piratju mama-korabis provozijut neskolk malju no bistrju lodkas do dalkju distancia ot gde napadijut tovar-korabis.

2008-11-18, vtorek. Usled otvodenie Saudju mega-tankeruf cen neftuf tut utro vnov nacxil visxit na mezxunarodju birzas. Visxenie cen neftuf tozx podporili novju raportis o rastenie USA-ju ekonomiaf.

2008-11-17, ponedelek. Novju lek-odolju sort tuberkulozuf, takzvanju XDR-TB, grozijt spuskit globalju pandemia. XDR-TB es velm virulentju i ne-lecximju. Okol 40-tisicx cxlovekis es inficilju ot XDR-TB kazxd rocx.

2008-11-17, ponedelek. Tut den bil oglosilju zxe prosxlju subotek Somalju piratis otvodili gigantju Saudju tanker-korab, Sirius Star, v Indju Okean u Kenaju breg okol 800 km jug-vostokuo ot Kenaju port Mombasa. Usred 25-cxlenju ekipazx es tozx neskolk Horvatnikis i Polakis. Sirius star, 330 metris dolgju tanker-korab, bil gotovilju prosxlju Marc i plovil pod Liberju flag. Prosxlju subotek Somalju piratis otvodili v Adenju zaliv tozx Japonju korab, 'Chemstar Venus' ktor imal na palub 23 cxlovekis.

2008-11-17, ponedelek. Pakizemju guverie zablokil Torham granc-perehod v Khiberju pleme-obast v provincia Vaziristan dla NATO-ju konvoiis. Torham granc-perehod es glavnju zapas-dorog NATO-ju okupacju voiskof v Afganzem.

2008-11-17, ponedelek. Soglosuo s Rosju gazet Komersant nedavnju katastrof na Rosju jadro-pogonilju podlodka bil pricxinilju ot ne-autorizilju manipulenie s termostat. Din podmornik bil obvinilju i jeg grozijt siem-rocxju zaklucxenie. Jegoi osxibka pricxinil smert dla dva-des (20) cxlovekis. Nektor sleditelis sumnijut rezult om sledstvie.

2008-11-16, nedelek. Rosju strazx-korab Neustrasximij, ktor es u Somalju breg, tut den otgonil grup piratju lodkas ktor probili otvodit suh-bremju korab plovitsju pod Saudju flag.

2008-11-16, nedelek. Mocju zemtrasenie silaf 7,7 gradusis Rihtersxkalaf udaril vostokju Indonezia. Cunami-ostrozxenie bil oglosilju.

2008-11-16, nedelek. Seba-bombnik vzrivil svoi voz tut den v Irakju grod Gxalavla, smertits prinaimensx cxtirnades cxlovekis, vklucxuo sxes polcnikis. Okol dva duzinas inju cxlovekis bili poranilju. Vcxera inju seba-bombnik vzrivil voz v sever-Irakju grod Tal-Afar smertits dinnades i poranits tri-duzinas obitatelis.

2008-11-16, nedelek. Italju polcia obnazxil zxe Sicilju lecxaris scxotili Italju guverie za bolsx cxem 51-tisicx pacientis ktor bili uzx mertvju. Neskolk pacientis uzx bili mertvju bolsx cxem 20 rocxis. Italju zdrov-sistem platijt lecxaris 38 Euro za rocx za kazxd pacient no do tper nikto kontrolil esli tot pacientis es esxte zxiznju.

2008-11-16, nedelek. USA-ju kozmos-sxatl Endeavour, ktor bil predvcxera gor-puskilju iz Florida tut den pristanil u Mezxunarodju Kozmosju Stancia, MKS. Siem-cxlenju ekipazx sxatluf, piat muzxis i dva zxenis, bu prisposobit, sxirit i ispravit razlicxju problemis om MKS. Kozmos-nautica Sandra Magnus bu zamenit Gregory Chamitoff i bu ostatit na MKS do vesna.

2008-11-16, nedelek. Vcxera vecxer Somalju piratis otvodili Japonju 20-tisicx-tonaju tovar-korab ktor plovil pod Panamaju flag i ktor imal 23-cxlenju ekipazx, perevazxuo iz Jug-Koreanikis i Filipinnikis. Korab bil otvodilju okol 160 km vostokuo ot Somalju port Aden. Vcxera vecxer Somalju prezident, Abdullahi Jusuf Ahmed, proglosil zxe Somalju guverie es na krai kolapsuf.

2008-11-16, nedelek. Usled vzriv gazuf v piat-etazxju kvartir-dom v Cxehju grod Hradec Kralove bili smertilju prinaimensx dva cxlovekis. Neskolk obitatelis bili poranilju.

2008-11-16, nedelek. Soglosuo s nepodtverdilju raportis Hillary Clinton bu Obamavoi ministr-zagrancief. To ne es velm sxtastju novost dla Slavianis ibo onai muzx, Bill Clinton, podporil bombenie, okupacia i razdelenie Serbiaf.

2008-11-16, nedelek. Brazilju prezident Luis Ignacio Lula da Silva hvalal G20 verh-vstretie ktor slucxil vcxera vo Vasxington. On skazal zxe tut vstretie znacxijt seimsju zmen globalju politiaf. Indju perv-ministr, gospic Manmohan Singh, viraznil zxe globalju kriza podtverdijt zxe krainis ktor bili izklucxilju iz G8 vstreties dolzx but vklucxilju v novju format om G20 vstreties. Rosju prezident Medvedev predlozxil perestroit vse institutis mezxunarodju financju sistemuf. Sledju G20 verh-vstretie bu slucxit v April 2009.

2008-11-15, subotek. Podcxas intervu dla Euronews TV, bilju Gruzinju prezident Eduard Sxevarnadze skazal zxe Saakasxvilivoi rezxim podal Rosia pricxin dla vtorganie v Gruziniaf. Soglosuo so Sxevarnadze za pervju stup es otvetju Gruzinia ibo Gruzinia startil voina, ne Rosia.

2008-11-15, subotek. Nedalkuo ot burkinafasoju glavn-grod Uagadugu tut utro sotreskil kamion s perepolnju pasazxirju autobus. Iz 75 cxlovekis na palub autobusuf prinaimensx 60 bili smertilju. Posle sudar autobus pozxaril.

2008-11-15, subotek. Vcxera, v piatek, startil v USA-ju glavn-grod Vasxington verh-vstretie om G20 krainis ktoruf ucxastijut perv-ministris i prezidentis 20 naivelju ekonomias takak prezident Medvedev, Sarkozy i podobuo. Cxlenju krainis es: Argentinia, Australia, Brazilia, Kanadia, Cxina, Francia, Nemcia, India, Indonezia, Italia, Japonia, Meksik, Rosia, Saudia, Jug-Afrik, Jug-Korea, Turcia, Britzem i USA.

2008-11-14, piatek.  Rosju perv-ministr Putin i Moldavju predstavatelis podpisili v Moskva dogvor ekonom-sotrudief do rocx 2020.

2008-11-14, piatek.  Tri milionis Kolombianis utratili bolsx cxem dva-sto-milion dolaris usled piramid-obmanis ktor obecxali ogromju zaem-procentis no posle kratju vrem, logikuo, kolapsili. Din takai piramid-obmanju firma imenil: 'Lehkju dengi, bistruo i produktivuo'. Obmanilju obitatelis obvinijut guverie om Alvaro Uribe.

2008-11-14, piatek.  Takzvanju Euro-zona, ili sodrugie piatnades krainis Europsoiuzuf ktor upotrebijut Euro-dengi, ofisuo vstupil v ekonom-regres. Soglosuo s novju statistia ekonomia Eurozonaf mensxil uzx dvaju raz, podcxas obdva dvaju i triju cxetvertis tut rocxuf.

2008-11-14, piatek.  V Nov-Jorkju centr Sodinju Narodifs, soverhil dva-denju konferencia 'Dialog religias i civilizacias'. V deklaracia ucxastnikis vizvajut vse krainis esxte raz podtverdit svoi podpor dla cxlovekju pravos.

2008-11-14, piatek.  Podcxas vstretie Prezidentis om centrju bankis takak G20 financ-ministris ktor slucxijt v Brazilju vel-grod Sao-Paulo, ucxastnikis stremlijut visxit rola om bistruo rastitsju takzvanju iznuritsju ekonomias. Glavnju iznuritsju ekonomias es Rosia, Cxina, India i Brazilia.

2008-11-13, cxtirek. Prinaimensx cxtirnades ne-zakonju sxahtaris bili vcxera zavalilju i poginali v zakrilju zlato-kopalna v grod Siguri v Gvinea.

2008-11-13, cxtirek. Cen neftuf na mezxunarodju birzas prodolgijt nizit. Aktualuo cen neftuf es okol 56 USD za bocxka. Ekspertnikis ocxekajut zxe spotrebenie neftuf v USA bu podcxas sledju rocx nizit om 250-tisicx bocxkas za den.

2008-11-13, cxtirek. Prinaimensx dinnades cxlovekis, vklucxuo din USA-ju voiak, bili smertilju ot bomb ktor vzrivil tut utro v perepolnju rinok vo vostok-Afganzemju provincia Gxalalabad.

2008-11-13, cxtirek. Soglosuo s ofisju statistia, naivelju ekonomia Europsoiuzuf, Nemcju ekonomia, vstupil v ekonom-nizenie. Podcxas triju cxetvert tut rocxuf Nemcju ekonomia mensxil om pol procent. Podcxas dvaju cxetvert Nemcju ekonomia mensxil om 0,4 proc.

2008-11-13, cxtirek. Cxinovnikis Sodinju Narodifs utverdijut zxe voiakis om DR-Kongo znasilijut zxenis, grabezxijut mal-grodis i pereiskajut domis vo voina-razrvalju vostokju oblast om DR-Kongo. Angola oglosil zxe bu poslat svoi voisko v udarilju oblastuf, no esxte ne es jasnju ktor storon oni bu podporit.

2008-11-12, sredek. Rosju korab Neustrasximij takak Britzemju fregat Kumberland, tut den uspehuo ohronali Danzemju tovar-korab Powerful ot piratis v Adenju zaliv u Somalia. Pocxti odnakvremuo v inju oblast Adenju zalivuf, nedalkuo ot Jemenju breg, inju Somalju piratis otvodili Turcju brem-korab Karagol nesitsju 4,500 tonas om hemju substancis s cxtirnades-cxlenju ekipazx. Tut rocx Somalju piratis napadili uzx 84 korabis iz ktor 33 bili otvodilju.

2008-11-12, sredek. USA-ju kozmos-agentia NASA planijt gor-puskit tut piatek, 14-ju Novembr, kozmos-sxatl Endeavour, ktor bu letit k Mezxunarodju Kozmosju Stanciaf, MKS. Sxatl nesijt na MKS orudie ktor bu umozxit odnakvremju domovenie sxes kozmosnautis na MKS, vmest aktualju podpor tolk dla tri kozmosnautis. Siem-cxlenju ekipazx sxatluf, piat muzxis i dva zxenis, bu tozx ispravit defektju sunce-panelis takak montirit dvaju toalet. Sxatl bu gor-puskilju iz Kenedivoi kozmos-centr na Florida i dolzxbi prizemit om 29-ju ili 30-ju Novembr.

2008-11-12, sredek. V Rosia bili podgrobilju neskolk zxertvas podlodkaju avariaf ktor slucxil prosxlju vikend. Iz 20 smertilju zxertvas bili siemnades civilnikis i tri cxlenis ekipazxuf. Tocxnju pricxin avariaf pozxar-gasitsju sistemuf esxte ne bil oglosilju no es mozxju ze avaria bil pricxinilju ot ne-pozvolilju cigarenie. Soglosuo s ofisju raportis tut novju pod-lodka bil postroilju dla Indju flot.

2008-11-12, sredek. Tut den Iranju voisko test-probal novju tverd-palivoju poverh-poverh raketis ktor imajut dosag okol dva-tisicx kilometris, to es oni mozx dosagit Izrael. Soglosuo s Iranju gvornik novju raketis es plus tocxnju cxem predidilju model.

2008-11-12, sredek. Novju perv-ministr Sloveniaf, gospic Borut Pahor, dnes oglosil zxe zavtra bu predlozxit imenis novju ministris dla odobrenie ot parlement. V parlamentju viboris ktor slucxili om 21-ju September jegoi polit-parta 'Socialju Demokratia' statil naimocju polit-parta ibo vigral 29 iz 90 parlamentju sidkas.

2008-11-12, sredek. Bolivju guverie ofisuo viprosbajt ot USA vidanie bilju Bolivju prezidentuf, Gonzalo Sanchez de Lozada, ktor es ukritsju v USA. Sanchez bil obvinilju za genocid ibo v rocx 2003 prikazil masakr 67 protestnikis proti jegoi guverie.

2008-11-11, vtorek. Rosju ministr zagrancief, gospic Sergei Lavrov, proglosil zxe esli USA ne bu postroit planilju voina-bazis v Polakia i v Cxehia, Rosju guvernie ne bu raz-mestit bliz-dosagju Iskander raketis v oblast Kaliningraduf.

2008-11-11, vtorek. Polakia dnes pomnijt 90 rocxis svoi nezavisostuf. Posle konc Pervju Svetju Voina, Polakia vnov statil nezavisju krain.

2008-11-11, vtorek. Francju polcia zaderzxi 8 anarhistis ktor usxterbili i sabotazxili zxelez-dorogis. Usled anarhnikis bili opozdilju bolsx cxem 150 poezdis.

2008-11-11, vtorek. Tut den mnogju krainis pomnijut takzvanju Den Peresmirief, ili 90-rocxis ot konc Pervju Vsetju Voina. Takak Dvaju Vsetju Voina, tozx Pervju Vsetju Voina bil startilju ot Nemc-gvoritsju kriminalnikis, cxoi potomkis dnes dominirijut Europsoiuz i podtiskijut Slavianski narodis ktor vstupili v tot sodrugie.

2008-11-10, ponedelek. Serbju polcia pere-iskal zavod v zapad-Serbju grod Valjevo, iskats Ratko Mladicx.

2008-11-10, ponedelek. Serbju polcia pere-iskal zavod v zapad-Serbju grod Valjevo, iskats Ratko Mladicx.

2008-11-10, ponedelek. Pasazxir perevoz ktor perekidal tut den v morie u vostok-Indonezju grod Kupang imal na palub devnades (19) cxlovekis. Prinaimensx 8 tonuli, spasateli iskajut ostatju pasazxiris.

2008-11-10, ponedelek. Serial tri bombis ktor vzrivili tut den v Bagdad smertil okol trides (30) cxlovekis. Pervju dva bili voz-bombis, i triju bomb nesil seba-bombnik ktor vzrivil seba mezxu tolpa dopitlivju pogleditelis.

2008-11-10, ponedelek. Uragan Paloma es uzx triju znacxju uragan ktor udaril Kuba tut rocx. Posledju dva uraganis tut sezonuf, Gustav i Ike, nisxtovili tisicxis domis i Kubaju agrar-kultur. Uragan Paloma esxte opustosxil jug-Kubaju grod Santa-Cruz-del-Sur. Tut rocx nikai krain terpil ot prirodju katastrofis takak Kuba.

2008-11-10, ponedelek. Gvornik om USA-ju izvol-prezdient Barack Obama skazal zxe Polakju prezident Leh Kacxinski lgal o svoi razgvor s Obama. Kacxinski skazal zxe Obama podporijt postroenie proti-raketju obronaf v Polakia i v Cxehia no ziavuo Obama obecxal nisxto tolk skazal zxe bu obsudit produktivost tot sistemuf.

2008-11-09, nedelek. Tut den Nemcia pomnijt siemdes rocxis ot Kristalnocx, ili pervju Nacistju proti-zxidju pogrom. Podcxas tot nocx Nacistis v Nemcia i v Austria napadili zxidju firmas i razlomili sklo, kristal i oknos. Zxidis obvazxijut Kristalnocx takak start nacistju Holokastuf.

2008-11-09, nedelek. Usled avaria pozxar-gasitsju sistemuf na Rosju Tih-Okeanju podlodka bili prinaimensx 20 cxlovekis smertilju i 21 poranilju. Avaria slucxil v Japonju Morie podcxas test-proba tut novju tipuf jadro-pogonitju podlodkaf. Posle avaria podlodka vernul vo svoi baz Bolsxoi Kamen ktor es ne dalkuo ot Vladivostok. Nektor sleditelis spekulijut zxe pozxar-gasitsju sistem bil spuskilju usled zapretilju cigarenie. Zxertvas dusili ot freon-gaz pozxar-gasitsju sistemuf.

2008-11-09, nedelek. V Nemcia bili naidilju origju planis, na ktor bili inicialis om Heinrich Himmler, dla postroenie Nacistju koncentrju taboruf Osviencxim. Popri masa-ubitie om Zxidis i Slavianis v koncentrju taboris, Himmler tozx izdumal Lebensborn, nacistju organizacia ktor otnesil Slaviansk detes iz okupacilju Slaviansk oblastis i perepodal dla usvoienie v Nemcju rodzinis. Soglosuo s nektor obgodas do dva-milion Slaviansk detes bili otnesilju i nasiluo ponemcilju.

2008-11-09, nedelek. Usled avaria Horvatju turist-autobusuf v Izraelju grod Haifa bili poranilju prinaimensx dva-des (20) pasazxiris.

2008-11-09, nedelek. Prosxlju nocx uragan Paloma udaril sred-vostokju Kuba. U Kubaju breg uragan slabjuvil do kategoria dva.

2008-11-09, nedelek. Haitiju polcia zaderzxil vlasnitel sxkoluf ktor predvcxera zavalil smertits prinaimensx 90 ucxnikis.

2008-11-08, subotek. Karibju uragan Paloma statil velm opasju mega-uragan silaf 4. Dnes Paloma udaril Kaiman-Ostrovis i tper dvigajt v napramenie om sredju Kuba.

2008-11-08, subotek. Somalju piratis vcxera otvodili Danzemju tovar-korab ktor imal trinades-cxlenju ekipazx. Korab plovil pod Bahamaju flag i ehal iz Sredju Vostok v Aziaf. Bolsxost cxlenis ekipazxuf es Rosju grodnikis. Tut rocx Somalju piratis napadili uzx 81 korabis iz ktor 32 bili otvodilju. Aktualuo Somalju piratis derzxijut bolsx cxem dva-sto zalozxnikis.

2008-11-08, subotek. Usled defektju postroenie vcxera zavalil sxkol v Haitiju grod Petionville, smertits bolsx cxem piatdes (50) ucxnikis. Prinaimensx dva-sto inju detes ostatijut zxiznju ili mertvju pod zaval.

2008-11-07, piatek. Rosju prezident Medvedev perepodal veditelis nai-znacxju krainis Vsetuf konkretju predlozxenies dla resxenie aktualju globalju financ-kriza.

2008-11-07, piatek. Soglosuo s nai-novju opin-analizis, dva tritinkis obitatelis Cxehiaf protistanijut postroenie USA-ju voisko-radaruf v Cxehia. Poskroz protistanie obitatelis, ot USA podkupilju i montirilju guverie om Miroslav Topolanek prodolgijt podporit postroenie tot USA-ju radar-bazuf.

2008-11-07, piatek. Svezxju nalet USA-ju letidlos v sever-zapadju Pakizem, blizuo Afganzemju granc, tut pol-den smertil prinaimensx dev (9) obitatelis. Prodolgitsju USA-ju napadenies Pakizemju teritoriaf pricxinili gnev-zlost mezxu Pakizemnikis.

2008-11-07, piatek. Iranju prezident, Mahmud Ahmadinegxad, pozdravil Barack Obama usled jegoi izvolba takak novju USA-ju prezident. Tot es pervju raz ot rocx 1979 zxe veditel Iranuf pozdravil USA-ju izvol-prezident.

2008-11-07, piatek. U Moskva polcia obnazxil sxia-ceh gde proti-zakonuo trudili okol sxes-sto bez-dokumentnikis. Bolsxost trudnikis bili iz Vietnam.

2008-11-07, piatek. Posle kratju visxenie tut siemden cenis na mezxunarodju birzas vnov nacxili bistruo padat. Ziavuo, globalju financ-kriza esxte ne koncil no iz financju oblast sxiril v realju ekonomia. Tut rocx v USA iscxezili uzx okol milion trud-mestos.

2008-11-07, piatek. Cxislo zxertvas vcxeraju teror-aktuf v Sever-Osetju Vladikavkaz dosagil dvanades. Tut utro umiral esxte 24-rocxju mlodica. Bolsxost zxertvas bili mlodju ludis do 20 rocxis. Trides-piat poranilju esxte es hospitalizilju. Sleditelis podozrejut zxe voz-bomb bil vzrivilju ot Saakasxvilivoi Gruzinju tainju teroristis.

2008-11-07, piatek. Argentinju dol-parlement vcxera glosil nacionalizit pensju fondis abi ohronat obitatelis ot globalju financ-kriza. Zakon dolzx but odobritju esxte ot Argentinju gor-parlament.

2008-11-06, cxtirek. Gruzinju genocid i voina proti Osetju narod prodolgijt. Tut posle-polden Saakasxvilivoi teroristis vzrivili voz-bomb v Sever-Osetju glavn-grod Vladikavkaz, ktor smertil prinaimensx dinnades (11) i poranil bolsx cxem trides (30) cxlovekis.

2008-11-06, cxtirek. USA pererivil voisko-pomoc dla Kolombju otdelis ktor bili otvetju za von-sudju smertenie duzinas Kolombju civilnikis. Tot zlocxinis proti cxlovekstvo bili nedavnuo obnazxilju ot Visxju Komisnik Sodinju Narodifs, gospica Navi Pillay. Kolombju prezident es ot USA montirilju marionetnik Alvaro Uribe.

2008-11-05, sredek. Bez-otvetju cigarnik, ktor tainuo cigaril v toalet pasazxir-autobusuf ehatsju na Nemcju auto-dorog, pricxinil pozxar usled ktor umirali 20 cxlovekis. Okol duzina ostatju pasazxiris bili poranilju. V Nemcju autobusis cigarenie es zapretilju.

2008-11-05, sredek. Afganzemju prezdient Hamid Karzai skazal zxe usled vozduh-udar USA-ju letidlos v jug-Afganzemju provincia Kandahar bili smertilju okol cxtirdes civilnikis, vklucxuo zxenis i detes. Dobavju dva-duzinas obitatelis bili poranilju.

2008-11-05, sredek. Rosju perv-ministr Vladimir Putin i Indju ministr neftuf i prirodju gazuf, gospic Murli Deora, obsudili vzaimju sotrudie mezx obdva krainis v oblast energiaf, vklucxuo atom-energiaf.

2008-11-05, sredek. Barack Obama, cxtirdes-siem-rocxju cxernju USA-nik, vigral vcxeraju prezidentju viboris i bu statit 44-ju USA-ju prezident. Glavnju pricxin jegoi vigraf bil katastrofju politia om Gxorgx Busx, Busxvoi voinas, Busxvoi financju kriza i obmanis. Izvolitelis sviazili McCain, Republikanist, s politia om Gxorgx Busx.

2008-11-05, sredek. Prosxlju nocx Izraelju letidlos napadili Gaza, smertits prinaimensx piat Palestinnikis. Soglosuo s Izrael smertilju Palestinnikis bili radikalju teroristis otvetju za obstrelenie Izraeluf posred domasxju raketis.

2008-11-04, vtorek. Iranju parlament glosil dol-vergit ministr vnutrief, Ali Kordan, ibo on vpisal falsxju doktor-diplom vo svoi rezume.

2008-11-04, vtorek. Rosju ministrie zagrancief podporijt tvorenie so-edinju energ-prostoruf mezx Rosia i Europsoiuz. Takai so-edinju energju prostor mozxbi visxit energju bezopasost obdva Europsoiuzuf i Rosiaf i delat Europju firmas plus konkur-sposobju v globalju ekonomia.

2008-11-04, vtorek. Tut-rocxju prodazx om automobilis bil nai-gorsxju prosxlju 20-rocxis, usled slabitsju ekonomia. Naibolsxju nizenie slucxil v USA, gde podcxas Oktobr tut rocxuf prodazx vozifs nizil om 32 proc. V Espania tut rocx prodazx automobilis nizil om 40 proc.

2008-11-04, vtorek. Prosxlju siemden, vcxera i dnes cenis na pocxti vse mezxunarodju birzas visxili, no cen neftuf nizil. Aktualju cen neftuf es okol 66 USD za bocxka.

2008-11-04, vtorek. U sred-Filipinju ostrov Masbate perekidal perevoz-korab ktor imal 119 cxlovekis na palub. Mezxl 40 i 50 cxlovekis topili. Pricxin katastrofuf bil naglju poriv vitruf.

2008-11-04, vtorek. V severju India, u popularju otdih-grod Kufri, perepolnju pasazxirju autobus dolpadal v dva-sto-metr glubinju propast. Tolk piat iz 48 pasazxiris prezxili katastrof. 43 pasazxiris i sxofer bili smertilju. Pravdapodobju pricxin avariaf bil bezotvetju vodenie.

2008-11-04, vtorek. Usled serial teror-cxinis v Bagdad poginali prinaimensx cxtirnades i bili poranilju okol cxtirdes cxlovekis.

2008-11-04, vtorek. V jugju Korea avaril v USA zudelalju gagat-let tipuf F-5E, gotovilju ot firma Northrop Grumman. Pilot katapultil i prezxil. Jugju Korea imajt okol dva-sto voisko-letidlos tut tipuf. Vse letidlos tut tipuf bili perehoduo prizemilju.

2008-11-04, vtorek. Posle naidolgju i naidragju prezidentju kampan, ktor cenil bolsx cxem gigalion dolaris, tut den USA-nikis nacxili izvolit svoi bu-vremju prezident. Ne zabujme zxe do rocx 1854 obdva aktualju USA-ju veditsju politpartas bili din polit-parta, takzvanju Demokratju Republikanju polit-parta. Nektor sleditelis podozrejut zxe razdelenie tot polit-partaf v rocx 1854 bil tolk simulilju i zxe do tper USA imajt tolk din-partaju guverie ibo vse inju polit-patas es ne-pramuo zapretilju i imajut nikai sxans izvolbaf.

2008-11-04, vtorek. Tut den Rosia vnimajt den narodju edinostuf. Om tut den, v rocx 1612, Moskva bil svobodilju ot Polakju okupacju voisko.

2008-11-03, ponedelek. Usled vtorganie USA-ju voiakifs i masakrenie 8 Siurju civilnikifs, ktor slucxil prosxlju siemden u Irakju granc, Siurju guverie prikazil zakritie USA-ju sxkoluf v Damask. Bolsxost iz bolsx cxem cxtirdes poucxitelis bili prikazilju otehat iz Siuria.

2008-11-03, ponedelek. Europju Komitet predskazajt dla sledju rocx ekonom-nizenie dla pocxti celoju Europsoiuz. Soglosuo s Europju Komitet iz celoju Europsoiuz tolk tri Slaviansk krainis: Slovakia, Cxehia i Polakia bu imat ekonom-rastenie. Tper es jasnju pocx Eurosoiuz hotil abi Slaviansk krainis vstupili v Europsoiuzuf.

2008-11-03, ponedelek. V Rosju grod Nizjusx Novgorod startil tut den cxtirju celo-Rosju musulmnikju siezd. V Rosia domovijut okol 20-milion musulmnikis.

2008-11-03, ponedelek. Tut den Kazahzem startil eksportit svoi neft skroz Baku-Tbilisi-Sredmorju trubvod. Ekspertniis ocxekajut zxe do konc tut rocxuf Kazahzem bu transportit skroz tot trubvod do tri-sto-tisicx tonas neftuf.

2008-11-03, ponedelek. Slovakju elektrik-firma tut den ofisuo startil postroenie triju i cxtirju blokuf jadroju elektrikilnaf v Slovakju grod Mohovce. Obdva blokis dolzxbi gotovju do rocx 2013.

2008-11-03, ponedelek. Posle navestenie Rosiaf, Libvju veditel Muamar Kadafi priehal dla ofisju vizita Belarusiaf. Podcxas vstretie s Belarusju prezident Aleksandr Lukasxenko obdva veditelis soglosili zxe progresju silas Vsetuf dolzx sodinit abi predvratit din-polarju Vset. Pod din-polarju Vset veditelis razumili Vset ktor es kontrolitju i dominirilju ot USA i ot NATO. Kadafi bu navestit tozx inju krainis bilju Soviet-soiuzuf, vklucxuo Ukrainiaf.

2008-11-03, ponedelek. Cxislo zxertvas vcxeraju zem-lavinis pricxinilju ot potokju dozxd v jug-zapadju Cxinaju provincia Junan uzx perevisxil 20. Cxtirdes-piat cxlovekis es esxte iscxezilju i pravdapodobuo podgrobilju. Bolsx cxem tisicx domis bili usxterbilju.

2008-11-02, nedelek. V Slovakju malgrod Mlynky, ktor es v severju Madaria, okol 20 km sever-zapaduo ot Budapesxt, Madarju rasistju ekstremnikis zacxernili nadpisis pisalju v Slovakju jazika. Primitivju Madarju kocxevnikis iz zapadju Mongolia vtorgali v Slaviansk-gvoritsju Dunavju basen v 10-ju storocxie i podcxas sledju storocxies masakrili Slaviansk muzxis i znasilili Slaviansk zxenis. Bolsxost dnesju 'Madaris' imajut Slaviansk krev i v genet-bazen dnesju Madariaf es tolk piat procent Madarju genetis. Celoju Madaria es Europju ne-normalost, ibo Slaviansk obitatelis, so Slaviansk genetis gvorijut ne-Europju, Azju jazika. Origju Madarju jazika es do dnes gvoritju v zapadju Mongolia i Cxina ot Uiguris. Posle Cxina postroil svoi proslavju Ogromju Stena, Uigurju (Madarju) kocxevnikis uzx nemozxili vtorgat v Cxinaf i obrotili, ehali zapaduo gde vtorgali v Dunavju basen i delali tot sxto znali: masakrili i znasilili.

2008-11-02, nedelek. Seba-bombnik taranil tut utro kamion-bomb vo voina-bazuf v sever-zapadju Pakizem, smertits 8 voiakis. Napadenie slucxil u grod Vana v provincia Jugju Vaziristan.

2008-11-02, nedelek. Masaju zatopis pricxinilju ot potokju dozxdis smertili podcxas prosxlju siemdenis uzx pocxti piatdes obitatelis Vietnamju glavn-groduf Hanoi. Znacxju cxast Hanoiuf ostatijt pod voda. Tut-rocxju zatopis es nai-vazxnju podcxas prosxlju dvades rocxis.

2008-11-02, nedelek. Bolivju prezident Evo Morales pererivil deianie USA-ju protinarkju agentiaf US-DEA v Bolivia ibo tot agentia podporil i podstrekal proti-guverju buntis usled ktor bili v Septembr smertilju devnades obitatelis. Soglosuo s Bolivju guverie, US-DEA, takak inju USA-ju agentias, konspiracijut dol-vergit nezavisju, proti-USA-ju Bolivju guverie, takak toi pervju Amerindju prezident, Evo Morales.

2008-11-02, nedelek. Visxju Komisnik Sodinju Narodifs, gospica Navi Pillay, proglosil zxe Kolombju voisko ucxinijt zlocxinis proti cxlovekstvo, ibo smertijt cxisloju bezvinju civilnikis. Soglosuo s opozicnikis, ot USA podporitju i kontrolitju marionetnik i prestupnik Alvaro Uribe, ktor es Kolombju prezident, es pramuo otvetju za tut zlocxinis proti cxlovekstvo i dolzxbi suditju ot Mezxunarodju Kriminalju Sud.

2008-11-01, subotek. Kalifornju guvernik i proslavju aktor, Arnold Schwarzenegger, vcxera podal podnimatsju recx v kolebatsju sxtat Ohio, podporits Republikanju prezidentju kandidatnik McCain. Schwarzenegger skazal zxe McCain es realju gero ktor provremil plus dolguo takak voina-zaklucxnik cxem Obama provremil v USA-ju gor-parlament.

2008-11-01, subotek. Australju pasazxirju letidlo nalezxitsju firma Jetstar, ktor letil iz Australju grod Darwin v Singapuruf, bil prinudilju vernut tolk 30-minutis posle vzletenie usled opasju bunt om grup opitju pasazxiris.

2008-11-01, subotek. Nacxalnik Britzemju special-voiskof v Afganzem, maior  Sebastian Morley, otstupil ziavuo usled jegoi ne-spokoinost s opasju voisko-vozis upotrebitju ot Britzemju okupacju voisko v Afganzem. Soglosuo so sleditelis Britzemju voisko-vozis, tipuf Snatch-Land-Rover, imajut ne-dostacxju pancir.

2008-11-01, subotek. Okol din-milion obitatelis vostokju Kongof (DR) ubegijut voina mezx DR-Kongoju voisko i Tutsiju povstanikis. Vcxera ubegitsju DR-Kongoju voiakis grabezxili i pozxarili otbegnikju tabor. Tisicxis zxenis bili znasililju. Usled humanizmju katastrof Sodinju Narodis vimagajut peresmirie.

2008-10-31, piatek. Bilju parasxutnik, gospic Junus-Bek Jevkurov, statil novju prezident om Ingusxetia. Cxtirdes-piat rocxju Jevkurov vedil otdel parasxutnikifs ktor v rocx 1999 poimal mezxunarodju letisxtie v Kosovo.

2008-10-31, piatek. Tut-den USA-ju letidlos vnov udarili Pakizem posred neskolk raketis smertits prinaimensx 28 cxlovekis. Raketis puskilju iz USA-ju letidlo ktor startil iz Afganzem udarili obitatju dom v severju Pakizem u Afganzemju granc. USA-ju gvornikis tverdijut zxe mezxu smertilju civilnikis bil din priverzxnik om Al-Kaida.

2008-10-31, piatek. Rosju ministrie zagrancief vo svoi dnesju proglosenie otvergil obmolvenie ot USA-ju ministr obronaf, Robert Gates, ktor tverdil zxe neskolk jadroju oruzxies iscxezili iz Rosju arsenal. Rosju ministrie proglosil zxe poskroz ekonom-haos, posle Jelcinvoi olikradnikis razkradili i razdelili Soviet-soiuz, vse jadroju oruzxies bili bezopasuo ohronalju.

2008-10-31, piatek. Pervju raz posle 23-rocxis Libvju veditel Muamar Kadafi priehal v Moskvaf dla ofisju navestenie Rosiaf. Kadafi polucxil osobju pozvanie dla dva-denju vizita ot Rosju prezident Dmitri Medvedev. Glavnju tem peregvoris bu sotrudie v oblast energ-promisluf, atomju energiaf i vo voisko-tehnicxju sfera.

2008-10-31, piatek. Hotime napomnit nasx cxitatelis zxe tut vecxer es Halovin i zavtra bu Vse-Sviatnikju Den. Usled zavtraju sviatak v neskolk Slaviansk krainis ocxekajut perebremenilju poezdis ibo soglosuo s tradicia obitatelis bu navestit grobis svoi poviaznikis.

2008-10-31, piatek. Voina mezx DR-Kongoju voisko i Tutsiju povstanikis, veditju ot Gen Laurent Nkunda, v oblast okol grod Goma, pricxinil humanizmju katastrof dla civilnikju obitatelis. Ubegitsju voiakis om DR-Kongo vtorgali v Gomaf gde grabezxijut, znasilijut i zloupotrebijut obitatelis. Ziavuo Tutsiju povstanikis es podporitju ot Ruanda, poskroz otpiranie Ruandaju guverief. Pravdapodobju motiv om tut voina es Tutsiju pomst za Hutuju genocid ktor slucxil pred neskolk rocxis v nedalkju Ruanda.

2008-10-30, cxtirek. Francju sud otvergil zapretit prodazx Sarkozy-podobju vudu-kuklas ibo suditel resxil zxe vudu-kukla es satirju i humorju.

2008-10-30, cxtirek. Ot USA-ju tainju sluzxbas podkupilju marionetnik i Cxehju perv-ministr, Miroslav Topolanek, utratil parlamentju sidkas v nedavnju viboris. Pravdapodobju pricxin om nizenie jegoi popularostuf es jegoi plan postroit USA-ju voina-baz i radar-stancia v sred Cxehiaf, poskroz masaju nesoglosie Cxehju populaciaf.

2008-10-30, cxtirek. Usled masaju protestis proti vikendju vtorganie om USA-ju voiakifs i vrotletis v Siuriaf i smertenie 8 Siurju civilnikifs, USA-ju posol-dom v Siurju glavn-grod Damask bil zakrilju.

2008-10-30, cxtirek. Soglosuo s Turcju gvornikis vcxera Somalju piratis otvodili Turcju brem-korab ktor plovil pod flag om Marsxalju ostrovis. Na palub korabuf bili dvades cxlovekis. Korab perevozil siemdes-siem tisicx tonas metaluf iz Kanadia v Cxinaf.

2008-10-30, cxtirek. Serial prinaimensx 9 bombis ktor vzrivil tut den v sever-vostokju Indju sxtat Asam smertil bolsx cxem sxesdes i poranil bolsx okol tri-sto cxlovekis. Esxte ne es jasnju ktor iz cxisloju opozicju grupis es otvetju.

2008-10-30, cxtirek. Austrju psiho-boleznik, Jose Fritzl, ktor zaklucxil svoi docx podcxas 24 rocxis v pod-zemju etazx gde onaf zudelal siem detes, tozx tiranil svoi mama. Soglosuo s Fritzl, gda bil malju dete jegoi mama jeg cxasto pobil do gda bil krevju. Gda ona ostaril, Fritzl zamurovil onai okno abi ona ne mozxil vidit denju svetlo. Ona umiral v rocx 1980.

2008-10-30, cxtirek. Podcxas vstretie Sxanhaiju Organizaciaf Sotrudief, ktor tper slucxijt v Kazahzemju glavn-grod Astana, ucxastnekis dogvorili koordinit svoi usilie proti financju kriza.

2008-10-30, cxtirek. Cxislo zxertvas pred-vcxeraju zemtrasenief v Pakizemju provincia Belucxistan uzx perevisxil dva-sto cxlovekis i prodolgijt visxit. Okol grod Ziarat bili opustosxilju ili usxterbilju bolsx cxem tisicx domis i bolsx cxem piatnades-tisicx obitatelis bili obezdomovilju.

2008-10-30, cxtirek. Pred-vcxera, om vtorek, piat korabis bili napadilju ot Somalju piratis, no vse piat razrusxili napalubenie piratifs. NATO imajt siem voina-korabis v morie u Somalia i tut siemden tozx Rosju fregat Neustrasximij priehal k Somalju breguf. Ukrainju tovar-korab Faina, nesitsju tankis i inju oruzxie, esxte es poimalju ot piratis u Somalju breg ktor vimagajut 20 milion dolaris om vikup-dengi. Vikup-dengi ktor piratis polucxijut ot otvodilju korabis financijt Somalju grodnikju voina.

2008-10-29, sredek. Posred serial piat sinhronizilju vzrivis v severju Somalia seba-bombnikis smertili prinaimens 28 cxlovekis. Sleditelis podozrejut zxe vzrivis bili ucxinilju ot islamistju ekstremnikis.

2008-10-29, sredek. Sxveicarju bank Credit-Suisse oglosil anulenie piat-sto dobavju trud-mestos. Ot prosxlju osen Credit-Suisse anulil uzx tisicx-piatsto trud-mestos usled ogromju financju utratis.

2008-10-29, sredek. Vo vostok-Rosju grod Arseniev, ne dalkuo ot Vladivostok, tut den startil serialju virob novju Rosju voisko-vrotletuf, Aligator Ka-52. Pervju masxinis bu gotovilju uzx v rocx 2009.

2008-10-29, sredek. Haos na mezxunarodju birzas prodolgijt. Posle dva siemdenis bistrju nizenief ziavijt zxe vcxera birzas obrotili i nacxili visxenie. No situacia esxte ne es jasnju i birzas mozx vnov obrotit.

2008-10-29, sredek. Mezxunarodju Dengi-Fond, Europsoiuz i Vsetju Bank soglosili podporit Madarju guverie v Budapesxt posred 25-gigalion dolarju zaem.

2008-10-29, sredek. Prosxlju nocx slucxil v sever-Pakizemju provincia Belucxistan mocju zemtrasenie silaf 6,4 gradusis Rihtersxkalaf. Epicentr zemtrasenief bil okol 60 kilometr sever-vostokuo ot grod Kveta (Quetta) v oblast Ziarat. Soglosuo s pervju raportis bolsx cxem 160 cxlovekis bili smertilju v tot osamotilju i nedosagimju oblast.

2008-10-28, vtorek. Rosia i Cxina dogvorili postroit neft-trubvod mezx tut dva krainis. Novju neft-trubvod bu provozit Sibirju neft k Cxinaju grancuf.

2008-10-28, vtorek. Cxinaju perv-ministr, Ven Tiapao, podcxas dnesju Cxina-Rosju ekonom-konferencia v Moskva skazal zxe Rosia i Cxina dolzxbi visxit sotrudie dla resxenie aktualju mezxunarodju financ-krizaf.

2008-10-28, vtorek. Podcxas tuman usled perebistrju ehanie v jug-Bolivju oblast Oruro padal pasazxir-autobus v tri-sto-metr glubinju propast. Prinaimensx piatnades cxlovekis bili smertilju i okol 40 poranilju. Autobus provozil grup Bolivju sportnikis i studentis om lecxarstvo.

2008-10-28, vtorek. Sledju vtorek bu slucxit USA-ju prezidentju vibor. Aktualuo Obama v opin-analizis esxte vedijt pred McCain, no usled nedavnju podlecju i negativju McCainvoi reklamis proti jeg, Obamavoi vedenie nizil. Solgosuo s Rosju politnikis McCain es produkt Holodju Voinaf, i do tper ne-zmenil svoi proti-Rosju poza.

2008-10-27, ponedelek. Prosxlju subotek v Mukacxevo slucxil dvaju Europju siezd om Podkarpatju Rusinis. Ucxastnikis vimagali autonomia. Aktualuo Rusin-zem es socxast Ukrainiaf, mezx pervju i dvaju vsetju voinas bil socxast Cxeh-Slovakiaf i pred prervju vsetju voina bil socxast Austruo-Madarju imperuf.

2008-10-27, ponedelek. Podcxas presa-konferencia Siurju ministr zagrancief, gospic Valid Mualem, osudil vcxeraju USA-ju napadenie Siurju teritoriaf. Ministr skazal zxe USA-ju vtorganie bil kriminalju i teroristju cxin. Ibo USA-ju voiakis smertili 8 ne-oruzxilju Siurju civilnikis podcxas belju den, oni ne mozx skazat zxe osxibili. Cxlenis Siurju guverief verijut zxe tut napadenie es socxast USA-ju prezidentju viboris abi Busxvoi rezxim podporil din iz kandidatnikis.

2008-10-27, ponedelek. Upotrebits raket-granatis Afganzemju Talibju povstanikis dol-strelili USA-ju vrotlet tipuf Chinook ktor imal na palub 10 voiakis. Soglosuo s USA-ju gvornik vse voiakis na palub vrotletuf prezxili. Vrotlet bil dol-strelilju v Afganzemju provincia Vardak, okol 50 km zapaduo ot Kabul.

2008-10-27, ponedelek. Rosia predlozxil Kuba pomoc pri modernenie proti-vozduhju obronaf takak trenirenie Kubaju komandnikis.

2008-10-27, ponedelek. Siuria osudil napadenie malju Siurju malgroduf u Irakju granc ot USA-ju vrotletis. Soglosuo so Siurju gvornik vcxera posle-polden cxtir USA-ju vrotletis vstupili v Siurju vozduh-prostor, prizemili i napadil malju ferma u malgrod Abu-Kamal. Mezxu 8 smertilju civinikju zxertvas bil otec i jegoi cxtir sinis, svadilju suprugis i din inju cxlovek.. Nektor sleditelis podozrejut zxe Busxvoi rezxim probijt provokit voina abi podporil McCainvoi kandidatie, tolk siemden pred USA-ju prezidentju vibor.

2008-10-26, nedelek. U Rosju grod Kazan dnes avaril i posle avaria pozxaril vrotlet tipuf Mi-8. Cxtir cxlovekis bili smertilju din cxlovek bil poranilju. Pricxina avariaf esxte ne es jasnju.

2008-10-26, nedelek. Tut den udaril Indonezia zemtrasenie silaf 6,4 gradusis Rihtersxkalaf. Epicentr zemtrasenief bil pod morie, u Indonezju ostrov Sulavesi. Nikai zxertvas ili cunami bili raportilju.

2008-10-25, subotek. Tropik-buria ktor udaril obicxuo velm suhju vostokju cxast Jemenuf, pricxinil potokju dozxdis i zatopis usled ktor uzx umirali ili iscxezili okol 50 cxlovekis. Usxterb es znacxju ibo bolsxost domis v udarilju oblast es zudelalju iz bolot ili bolotju ciglinis. Soglosuo s pervju raportis bolsx cxem 20-tisicx obitatelis bili obezdomovilju.

2008-10-25, subotek. Posle dva-denju Europ-Azju verh-vstretie 43 krainifs ktor slucxil v Pekin, veditelis Europju i Azju krainis viprosbajut zmen mezxunarodju financju sistemuf. Veditelis tozx soglosili abi Mezxunarodju Dengi-Fond, MDF, pomocil krainis udarilju ot financ-kriza. Prosxlju mesacx bu slucxit vo Vasxington vstretie om 20 krainis s naivelju ekonomias.

2008-10-25, subotek. 84-rocxju Nigerju muzx, Mohammed Bello Masaba, ktor imajt 86 svad-zxenis i bolsx cxem 150 detes, bil osudilju ot Nigerju Islamju rada i zaklucxilju. Nigerju zakonis pozvolijut tolk cxtir svad-zxenis i ne 86 takak imal Masaba.

2008-10-25, subotek. Vcxera i prosxlju siemden globalju birzas kolapsili usled prostritsju strah ot dolg-vremju ekonom-nizenie. Poskroz perevazxju pesimizm nektor sleditelis dumajut zxe cen akcias na mezurnarodju birzas uzx dosagil dno i sleduo dolzxbi visxit.

2008-10-24, piatek. Podcxas dnesju vstretie om ONEZ, ili Organizacia Neft-Eksportitsju Zemis, vo Viedna, cxlenju krainis dogvorili nizit eksport neftuf om 1,5 milion bocxkas za den. Poskroz tut oglosenie, cen neftuf prodolgil nizit. Aktualju cen neftuf es okol 63 USD za bocxka.

2008-10-24, piatek. Tut utro Rosju kozmos-korab Soiuz-TMA12 otdelil ot Mezxunarodju Kozmosju Stancia i startil svoi put na Zemlaf. Na palub korabuf bili kozmosnautis Sergei Volkov, Oleg Kononenko i sxesju kozmos-turist Richard Garriott. Posle neskolk cxasis korab uspehuo i miakuo pristanil v Kazahzem.

2008-10-24, piatek. Tut utro Japonju Nikkei-indeks prodolgil padal i nizil om siem proc. Koreaju Kospi birza-indeks vcxera padal om 7,5 i tut utro om 9 proc. Vcxera Nov-Jorkju Dow birza-indeks nizil om dva proc.

2008-10-24, piatek. Dvaju cxlovek ktor vstupil na poverh Lunaf, Buzz Aldrin, nedavnuo proglosil zxe pervju kozmosnautis ktor bu pristanit na poverh Marsuf ne mozx ocxekat zxe bu negda vernut na Zemlaf no bu prinudilju do-zxiznit na Mars.

2008-10-24, piatek. Prosxlju nocx vzrivil voz-bomb v sred Horvatju glavn-grod Zagreb, smertits dva trudnikis gazetuf Nacional. Es mozxju zxe motiv ubitief bil politju ibo gazet Nacional cxasto publikijt kritikju reportazxis.

2008-10-23, cxtirek. V USA zudelalju Italju voisko-vrotlet tipuf Sikorski-HH3F-Pelican pozxaril i avaril v sever-vostokju Francia. Vse 8 cxlovekis na palub vrotletuf bili smertilju.

2008-10-23, cxtirek. Zavtra bu v Pekin otvirit Europ-Azju vstretie 43 krainifs cxoi glavnju tem bu aktualju ekonomju haos. Bilju glovnik USA-ju federacju bankuf FED, gospic Alan Greenspan, zval aktualju ekonom-problemis takak 'kreditju cunami'.

2008-10-23, cxtirek. Francju voiakis tut den zaderzxili v Adenju zaliv 9 Somalju piratis. Piratis bili v dva malju lodkas v ktor imali ukrilju cxisloju oruzxie. Piratis bili vidalju om Somalju autoritet.

2008-10-23, cxtirek. USA-ju marionetnik i Kolombju prezident, Alvaro Uribe, dopuskil zxe jegoi polcia obstrelil ne-oruzxilju Amerindju marsxnikis u Panamerikju dorog. Prinaimensx dva marsxnikis bili zustrelilju. Uribe dopuskil polcju brutalost tolk posle CNN polucxil video-tasma ktor pokazijt maskilju polcnik upotrebitsju M-16 samostrel. Amerindju tuzemnikis ktor bili obkradilju ot Europju vtorgatelis marsxijut za mnogue zem, dobrjusx prosvetenie i zdrov-opeka.

2008-10-23, cxtirek. Posred raketis, USA-ju bezpilotju letidlos tut utro napadili religju sxkol u Afganzemju granc, v Pakizemju provincia Severju Vaziristan, i smertili prinaimensx 8 ucxnikis.

2008-10-23, cxtirek. Birza-panik vnov ozxivil tut utro v Tokio, gde Nikkei-indeks padal om 5,52 proc usled strah ot celo-Vsetju ekonom-nizenief. Jug-Koreaju birza-indeks padal tut utro okol 8%. Ziavuo tut birza-panik bu vnov sxirit v Europuf i v Amerikuf.

2008-10-22, sredek. Europsoiuz i inju grupis odobril 4,5 gigalion USD dla "vnov-stroenie" Gruziniaf. Realuo tot dengi es Saakasxvilivoi nagrad za napadenie Rosiaf, za jegoi voina proti Rosia i za podpor Kavkazju terorizmuf. Neskolk sto-milion Euro bu Saakasxvili pro-derzxit dla svoi osobju potreb i ostatie bu investit v trenirenie i financenie Kavkazju teroristis, takak jegoi teroristis nedavnuo napadili Ingusxetia i Dagestan. V inju slovis, posred svoi podpor Saakasxvilivoi rezximuf Europsoiuz podporijt proti-Rosju terorizm.

2008-10-22, sredek. Situacia na mezxunarodju birzas ostatijt ne jasnju i cenis stoianuo visxijut i nizijut. Torgnikis esxte stanijut na gran panikuf. Aktualju cen neftuf es okol 68 dolaris za bocxka. Tut den tozx Cxinaju prezident Hu Gxintao virazxil ohot sotrudit v stabilenie birzas.

2008-10-22, sredek. Austrju psiho-boleznik, Joseph Fritzl, ktor derzxil svoi docx Elisabeth 24-rocxis zaklucxilju v pod-etazx, skazal svoi psiho-lecxar zxe bil zrodilju dla znasilie. Podcxas zaklucxenie Fritzl povtoruo znasilil svoi docx ktor jeg zrodil sxes detes. Siemju dete umiral kratuo posle zrodenie. Elisabeth bil zaklucxilju ot vzrast 18 rocxis. Tper es Elisabeth 42-rocxju.

2008-10-22, sredek. Globalju financ-kriza ziavuo nai-bolsx udaril Islandia, gde pricxinil ekonom-kolaps. Usled kriza tper zagrancnikis otidijut ibo Islandia zapretil eksport svoi dengis iz krain. Tisicxis Polakju trudnikis uzx ne mozxijut poslat svoi dengi v Polakiaf.

2008-10-22, sredek. V siem krainis Latin-Amerikuf slucxijut denis om Rosia, ili vistav o Rosia ktor nacxil v Kuba i bu prodolgijt v sledju krainifs: Kostarika, Venezuel, Brazilia, Argentinia, Cxile i Paraguai.

2008-10-22, sredek. Rosia, Iran i Katar, tri glavnju gaz-produktitsju krainis ktor spol produktijut 60 proc gazuf, hotijut tvorit organizacia gaz-eksportitsju krainis podobju om organizacia ONEZ.

2008-10-22, sredek. Rosju prezident Dmitri Medvedev tut den oglosil zxe Rosia imajt interes razvit kontaktis i sotrudie s ONEZ, ili Organizacia Neft-Eksportitsju Zemis. Rosia takak din iz nai-velju neft-eksportitsju krainis hotijt podderzxit stabilju cen neftuf.

2008-10-22, sredek. Cen psxencuf na mezxunarodju birzas dosagil nai-nizju uroven posledju sxesnades mesacxis.

2008-10-22, sredek. USA-ju letidlos osxibili i bombili Afganzemju voiakis vo vostokju Afganzem tut utro. Soglosuo s gvornik Afganzemju ministrie obronaf, prinaimensx 9 voiakis bili smertilju i tri poranilju.

2008-10-22, sredek. Tut utro India uspehuo gor-puskil svoi pervju Luna-orbitzond, Cxandraian-1 (Chandrayaan). Lunaju orbitzond bil gos-puskilju posred brem-raket tipuf PSLV-C11 iz Indju kozmosdrom na ostrov Sxriharikota ktor es v Bengalju zaliv. Zond bu okol dva-rocxis obkruzxit Luna vo visxost sto-kilometris, obsledit Luna, iskat voda, Helium3, Titan i inju resursis.

2008-10-21, vtorek. Soglosuo s Cxehju prezident Vaclav Klaus, predlozxenies om Francju prezident Nikolas Sarkozy dla resxenie globalju financ-krizaf spesxijut konc kapitalizmuf. Klaus verijt zxe Sarkozyvoi plan plus i plus vmesxat vo volnju rinok bu pricxinit smert kapitalizmuf.

2008-10-21, vtorek. Tut den Rosju perv-ministr Vladimir Putin oglosil zxe podcxas rocxis 2009-2011 Rosia bu investit dva-sto-gigalion Rublis dla svoi kozmos-program. Soglosuo s Putin Rosia bu proderzxit svoi veditsju rola v kozmosju izsledenie i obsledenie. Din iz prioritis Rosju kozmos-programuf es navig-sistem Glonass.

2008-10-21, vtorek. Ot Saakasxvili trenirilju i oruzxilju Gruzinju teroristis napadili Rosju voiakis v Jug-Rosju oblast Dagestan. Soglosuo s ofisju raportis piat Rosju voiakis bili smertilju. Cxislo smertilju Gruzinju teroristis ne bil oglosilju. Prosxlju subotek Gruzinju teroristis napadili Rosju voiakis v Ingusxetia.

2008-10-21, vtorek. Venezuelju prezident, gospic Hugo Chavez, planijt postroit flot-baz na Venezuelju ostrov Margarita. Margarita es nai-velju Venezuelju ostrov v Karibia oblezxilju ot glubinju morie, idealju dla mor-voisko. Ostrov Margarita imajt bolsx cxem tisicx kvadrat-kilometris, okol 450-tisicx obitatelis i es velm popularju dla turistis.

2008-10-21, vtorek. Tut den slucxil v Zxeneva ofisju otvir-ceremonia Velju Hadronju Kolizitoruf ktoruf ucxastili neskolk prezidentis i proslavnikis.

2008-10-21, vtorek. Rosju, Ukrainju i Niderlandju polcia obezvredil mezxunarodju siet om Ukrainju i Rosju kiber-prestupnikis ktor posred internet grabili dengi iz bank-scxotis v celoju Vset.

2008-10-21, vtorek. Soglosuo s Organizacia dle Ekonom-Sotrudie i Razvitie, ili OESR, vo veditsju 24-cxlenju krainis om OESR prolom mezx bogatnikis i bedanikis podcxas prosxlju 20-rocxis sxiril om siem procent. Odnakvremuo beda mezxu pensnikis nizil. Gensek om OESR, gospic Angel Gurria skazal zxe rastitsju ne-rovnost es razdelitsju faktor.

2008-10-21, vtorek. Nektor mezxunarodju politnikis utverdijut zxe nedavnju ekonom-problemis popredju kapitalistju krainis dokazijut zxe kapitalizm bez-uspehil i zxe es potrebju inju resxenie.

2008-10-21, vtorek. Taizemju sud razsudil zxe bilju iztiskilju Taizemju perv-ministr, Thaksin Shinawatra, es vinju za podkupost i dolzxbi dva rocxis zaklucxitju.

2008-10-21, vtorek. Soglosuo s USA-ju generalnik John Craddock, verhju NATO-ju nacxalnik v Europ, podpor dla okupacia Afganzemuf mezxu NATO-cxlenju krainis nizijt. Soglosuo s Craddock, mnogju Afgannikis verijut zxe Taliban predlozxijt plus sposobju vedenie krainuf cxem aktualju marionetnikju rezxim.

2008-10-21, vtorek. Usled buntis v Meksikju zaklucxilna u Meksik-USA-ju granc, ne-dalkuo ot Teksasju grod McAllen, bili smertilju prinaimensx 21 zaklucxnikis. Ziavuo zaklucxnikju bunt bil brutaluo podtiskilju ot Meksikju polcia i voisko.

2008-10-20, ponedelek. Soglosuo s Rosju ekonom-gazet Vedomosti, om 31-ju Oktobr Libvju veditel Muamar Kadafi bu priehat v Rosiaf. Glavnju motiv jegoi vizitaf bu zakup Rosju oruzxief. Nektor sleditelis ocxekajut zxe Kadafi bu zakupit borba-letis tipuf SU-30, tankis T-90 takak sistem vozduhju obronaf, Tor-M2E.

2008-10-20, ponedelek. Rosju prezident Dmitri Medvedev priehal v Armeniaf dla ofisju vizita. Glavnju tem vizitaf bu vstretie i vzaimju peregvoris o aktualju mezxunarodju problemis takak o situacia v Kavkazia s glovnik Armeniaf, prezident Serzx Sargsian.

2008-10-19, nedelek. Zatopis pricxinilju ot potokju dozxdis smertili dinnades cxlovekis vo Vietnam. Zatopis nisxtovili tozx neskolk sto domis.

2008-10-19, nedelek. V Krasnodarskju oblast Rosiaf pasazxirju autobus dol-ehal iz trasa i taranil drev. Voditel i dva pasazxiris bili smertilju.

2008-10-19, nedelek. Tut-utro v Okeana slucxil pod-morju zemtrasenie silaf 7.1 gradusis Rihtersxkalaf. Epicentr zemtrasenief bil okol 150 km vostokuo ot Tonga v glubin 43 km pod morju dno. Nikai zxertvas ili cunami bili oglosilju.

2008-10-19, nedelek. Vo vcxeraju oblastju i gor-parlamentju viboris v Cxehia, ODS polit-parta om Miroslav Topolanek, s 23-proc glosis polucxil vazxnju proigra. Ziavuo plus i plus Cxehis nesoglosijut s jegoi politia podlizanief om USA i planis postroit USA-ju voina-baz i radar-stancia v sred Cxehiaf. Mozxuo tut proigra es start koncuf om podkupilju marionetnik Topolanek. Poskroz proigra v oblastju viboris sleditelis ocxekajut zxe Topolanekvoi marionetnikis bu polucxit masaju podpor ot zagrancju medialis podcxas sledju parlamentju viboris. Takak USA delal uzx bolsx cxem sto-rocxis v Latinju Amerik, tper delajt v Slaviansk-gvoritsju Europ, gde posred masaju medialju podpor montirijt svoi podkupilju politnikis.

2008-10-18, subotek. Des-tisicxis protestnikis marsxili v Bagdad proti planis Busxvoi rezximuf prodolgit okupacia Irakuf. Tper es Irak zanatju ot 144-tisicx USA-ju i 8-tisicx inju okupacju voiakis.

2008-10-18, subotek. Okol 10 Gruzinju teroristis vtorgali v Jug-Rosju oblast Ingusxetiaf gde, u grod Nazran, napadili Rosju sekurnikis. Dva Rosianis bili smertilju. Ziavuo, posle Saakasxvili proigral voina proti Rosia, tper upotrebijt proti Rosia teroristju takticx.

2008-10-18, subotek. Cxehju perv-ministr Miroslav Topolanek podcxas intervu dla Japonju ekonom-gazet Nikkei skazal zxe es mozxju zxe Cxehia bu pozvolit prisutie Rosju zgleditelis na USA-ju voina-baz proti-raketju obronaf ktor bu postroitju v Cxehia. No nektor ekspertnikis sumnijut proglosenie om Topolanek, ibo Topolanek imajt reputacia takak podkupilju politnik cxoi polit-parta vigral parlamentju viboris tolk usled masaju podpor ot zagrancju medialis i tainju sluzxbas. Dobavuo, dogvor ktor Topolanekvoi guverie podpisil s predstavatelis USA-ju voiskof ne pozvolijt prisutie Rosju zgleditelis.

2008-10-17, piatek. Podcxas tut-denju torgenie cenis na mezxunarodju birzas cxastinuo stabilili. Nektor birzas bili visxue inju nizue. Sleditelis ocxekajut zxe neiasnju situacia i haos bu esxte vremit prinaimensx neskolk siemdenis.

2008-10-17, piatek. Kubaju narodju neft-firma, Cubapetroleo, oglosil zxe Kuba mozx imat okol 20 gigalion bocxkas neftuf v pod-morju neft-poles u svoi bregis. Esli tut obgodas es pravilju Kuba mozxbi imat pocxti tolk neftuf takak USA i pocxti dva-raz bolsx neftuf cxem Meksik.

2008-10-16, cxtirek. V Brusel koncil dva-denju sidenie om Europju Rada, podcxas ktor vediteli cxlenju krainis Europsoiuzuf obvazxili problemis krug globalju ekonomju financ-kriza. Poskroz koordinilju mezxunarodju usilie, cenis na mezxunardoju birzas prodolgijut padat i torgnikis ostatijut pesimizmju.

2008-10-16, cxtirek. Usled ekonom-kriza i nizenie cenis na mezxunarodju birzas, cen neftuf tozx nizil. Pervju raz podcxas posledju cxtirnades mesacxis cen neftuf nizil pod uroven 70 USD za bocxka.

2008-10-16, cxtirek. Pocxti sxes-tisicx Cxinaju bebis ostatijut hospitalizitju usled nirka-problemis pricxinilju ot melamin soderzxitsju mlek i bebi-eda.

2008-10-16, cxtirek. Takak nektor sleditelis ocxekali, financju pomoc-paketis Europsoiuzuf i om USA imali tolk perehodju efekt. Vcxera Nov-Jorkju birza-indeks padal okol 8 proc i tut utro Japonju birzas sledili tut nizitsju tendencia. Ziavuo ekonom-kolaps esxte ne koncil i nikai ofisju pomoc-paketis mozx protivrotit nizitsju trend. Ekonom-haos imajt tozx politju pricxinis i ne bu koncit poki Gxorgx Busx sidijt v Belju Dom. Tolk USA-ju prezidentju vibor mozx prinesit psihologju protivrot na USA-ju i mezxunarodju birzas.

2008-10-15, sredek. Useld nasilju sudaris mezx Kolombju polcia i Amerdindju protestnikis bil smertilju prinaimensx dva i poranilju okol sto cxlovekis. Amerindju protestnikis marsxili proti politia om Kolombju prezident ktor es pogleditju takak USA-ju marionetnik.

2008-10-15, sredek. Tut utro nacxili prezidentju viboris v Azerbia. Sleditelis ocxekajut zxe 46-rocxju prezident Ilham Aliev bu vnov izvolilju. Nektor opozicju polit-partas, podporitju i financitju ot zagrancju tainju sluzxbas, oglosili zxe ne bu ucastit viborifs. Tut vremju prezident Ilham Aliev es sin bilju prezidentuf, Heidar Aliev.

2008-10-15, sredek. Vo vcxeraju pred-vremju parlamentju vibor Kanadju konservatnikis, veditju ot perv ministr Stephen (Stivn) Harper, polucxili bolsx sidkas cxem imali prede i ziavuo bu vnov tvorit koalicju guverie s nektor inju polit-parta.

2008-10-14, vtorek. Busxvoi rezxim oglosil zxe bu zakupit akcias razlicxju USA-ju bankis za 250 gigalion dolaris, abi otvratil ekonom-kolaps.

2008-10-14, vtorek. Rosju kozmos-korab Soiuz TMA-13, ktor bil gor-puskilju iz Rosju kozmosdrom Baikonur v Kazahzem prosxlju nedelek, tut den uspehuo pristanil u Mezxunarodju Kozmos-Stancia, MKS. Na palub korabuf es tri kozmosnautis. Din rosju, din USA-ju i din platitsju turist-kozmosnaut, gospic Ricxard Garriott. Gospic Ricxard Garriott, 47-rocxju sin USA-ju kozmosnautuf Owen Garriott, platil okol 30 milion dolaris za svoi 10-denju navestenie om MKS. Jegoi otec, Owen Garriott, domovil dva mesacxis na USA-ju primitivju 'kozmos-stancia' Skylab v rocx 1973.

2008-10-13, ponedelek. Cenis na mezxunarodju birzas nacxili tut utro visxit. Na primer Hongkongju Seng-indeks visxil om bolsx cxem 10 proc. Frankfurtju indeks tozx znacxuo visxil, no esxte ne es jasnju esli USA-ju birzas bu sledit Azju i Europju primer.

2008-10-13, ponedelek. Pod proslavju Zlato-Vrotaju most v San-Francisko, bu postroitju barier ktor bu poimat seba-smertnikis skacxitsju iz most. Tolk tut rocx uzx skacxili iz Zlato-Vrotaju most okol 40 seba-smertnikis. Ziavuo, Zlato-Vrotaju most es popularju ne tolk s turistis no tozx so seba-smertnikis. Ot postroenie mostuf v rocx 1937 dol-skacxili uzx okol 1300 tisicx seba-smertnikis.

2008-10-13, ponedelek. USA-ju federacju bank, ili FED, odobril pereber bankrotju financ-istitutuf Wachovie, za piatnades-gigalion dolaris, ot mega-bank Wells-Fargo.

2008-10-13, ponedelek. Irakju perv-ministr Nuri al-Maliki proglosil zxe Irak uzx ne nuzxijt Britzemju voiakis i zxe Britzem mozx svoi celoju voisko iz Irak uzx iztiagat.

2008-10-13, ponedelek. Voz 58-rocxju prav-ekstremnikju Austrju politnikuf, Jorg Haider, ktor umiral usled automobil-avaria prosxlju vikend, podcxas avaria imal bistrost 142 km/cxas v zona gde pil pozvolilju tolk 70 km/cxas.

2008-10-13, ponedelek. Posle vcxeraju vstretie krainifs om Euro-zona v Parizx, ktor oglosili novju financju pomoc-paket, Azju birzas tut utro visxili. Veditelis Euro-zonaf vcxera soglosili garantit mezxu-bankju zaemis i proglosili zxe ne bu pozvolit bankrot om lib-kai znacxju financ-instituf. Poskroz razxlicxju pomoc-paketis ot Euro-zona i ot USA, glovnik om Vsetju Bank, Robert Zoellick, ostrozxil zxe financ-kriza bu nai-bolsx udarit bedaju krainis ktor ne imajut dostacx dengi pomocit svoi financ-institutis.

2008-10-12, nedelek. Tut den, nedelek, bu v Parizx slucxit cxrez-obicxju vikendju verh-vstretie krainis om Euro-zona dla obsudenie ekonom-krizaf. Vstretief bu tozx ucxastit Britzemju perv-ministr, Gordon Brown. Piatnades krainis Europsoiuzuf uzx upotrebijut Euro i ot pervju Januar 2009, Euro bu statit ofisju valuta tozx v Slovakia. Popri krainis Europsoiuzuf esxte sxes inju krainis upotrebijut Euro takak svoi ofisju valuta.

2008-10-12, nedelek. Podcxas prosxlju siemden okol tri-tisicx Kristnikis ubegili iz sever-Irakju grod Mosul usled teror ot ekstremnikju Sunitnikis.

2008-10-12, nedelek. Rosju financ-ministr, gospic Aleksei Kudrin, oglosil pred vstretie om G-20 financ-ministris, ktor slucxil vcxera vo Vasxington, zxe ucxastnikis bu obsudit dobavju meris podporuf dla tot krainis ktor stanijut na gran kolapsuf.

2008-10-12, nedelek. Usled vcxeraju zemtrasenie magnituduf 5,9 gradusis ktor slucxil v severju Kavkazia i ktor imal epicentr v Dagestan bili smertilju bolsx cxem duzina i poranilju bolsx cxem sto cxlovekis. Neznalju cxislo zxertvas es pravdapodobuo esxte pod ruinis.

2008-10-11, subotek. Glovnik om Mezxunarodju Dengi-Fond, gospic Dominique Strauss-Kahn, posle peregvoris s G7-financ-ministris, s Gxorgx Busx i s veditelis om Vsetju Bank proglosil zxe globalju financ-sistem stanijt na gran polnju kolapsuf. Poskroz neskolk pomocju financ-paketis, bistrju nizenie cenis na mezxunarodju birzas prodolgijt uzx dva siemdenis.

2008-10-11, subotek. Tri Rosju voisko-korabis, veditju ot tiazxju jadro-progonitju raket-kreiser Piotr Velju, pistanili v Libvju Sredzem-Morju port Tripoli. Posle navestenie Libviaf Rosju flot bu plovit v napramenie Venezueluf gde bu ucxastit spolju voisko-trenirenief s Venezuelju flot, nedalkuo ot USA-ju breg.

2008-10-11, subotek. Podcxas voisko-trenirenie Rosju Severju Flotuf, podvodaju atomju raket-kreiser Tula tut den gor-puskil mezxu-kontinentju strategju balistju dalk-dosagju raket, Sineva. Raket Sineva bil gor-puskilju iz Barencju Morie i dolpadal v ekvatorju oblast Tihju okeanuf. Barencju Morie es cxast Arktikju okeanuf mezx Murmansk i ostrov Nova-Zemla. Voisko-trenirenie bil zgleditju ot Rosju prezident Dmitri Medvedev ktor bil na palub om letidlo-nesitsju kreiser Kuznecov.

2008-10-11, subotek. Prosxlju nocx avaril so svoi automobil i umiral prav-ekstremnikju 58-rocxju Austrju politnik, Jorg Haider. Avaria slucxil u Austrju grod Klagenfurt. Jorg Haidervoi prav-ekstremnikju polit-parta vigral v nedavnju parlamentju izvolba 11-proc parlamentju sidkas.

2008-10-11, subotek. Libvju guverie oglosil zxe bu pererivit eksport neftuf takak torgju sotrudie so Sxveicaria usled nepriatelju poza om Zxenevju cxinovnikis proti Libvju grodnikis. Pred neskolk mesacxis bil Kadaffivoi sin i jegoi bremenju svad-zxen obvinilju za zloupotrebenie sluzxnikifs. Libvia bu tozx iztiagat svoi siem-gigalion dolaris iz Sxveicarju bankis. Poki Libvju neft mozx Sxveicaria zamenit s neft iz inju krain, iztiaganie siem-gigalion dolaris iz Sxveicarju bankis, podcxas tut-vremju globalju ekonom-kriza, mozx pricxinit Sxveicarju bankis znacxju problemis.

2008-10-11, subotek. Posle siem-rocxju voina i visxitsju problemis v Afganzem, USA-ju ministr obronaf, Robert Gates, oglosil zxe USA hotijt smirit s Taliban i bu podporit ucxast Talibanuf v Afganzemju guverie.

2008-10-10, piatek. Usled katastrofju ekonomju polozxenie Ukrainiaf, polit-parta om Julia Timosxenko probijt otrocxit parlamentju izvolba. Parlamentju izvolba bil zvalju ot prezident Juwxenko dla 7-ju Decembr tut rocxuf. Prezident Viktor Juwxenko i perv-ministr Ukrainiaf, Julia Timosxenko, ne mozx otpirat svoi otvetost za tutvremju ekonomju polozxenie Ukrainiaf. Poki Janukovicx bil perv-ministr, Ukrainia perezxival bistrju ekonom-rastenie.

2008-10-10, piatek. Zagadju krev-tecxju goracxka smertil v Jug-Afrikju velgrod Johanesburg uzx tri cxlovekis.  Ziavuo tut infekcia bil prinesilju v Jug-Afrikaf iz Zambia, ot Zambju turne-voditel ktor umiral v Johanesburg om 13-ju Septembr.

2008-10-10, piatek. Jose Bove, predstavatel Francju alterglobalistju dviganief, vimagajt tvorenie mezxunarodju tribunaluf dla sudenie om financ-kriminalnikis. Jose Bove tozx kritikil guveries ktor uzx investili dva-tisicx-gigalion (dva teralion) dolaris dla spasenie sintetikju bank-sistemuf, no ne hotijut investit 10-gigalion dolaris nuzxju stopit glodov v krainis triju vsetuf.

2008-10-10, piatek. Zlo-proslavju Finzemju proti-Slaviansk rasist, Martti Ahtisaari vigral tut-rocxju Nobelvoi vigra mieruf. Rasistju Ahtisaari es din iz glavnju arhitektis om voina proti Serbia i om razdelenie Serbiaf. Proti-Slaviansk rasist Ahtisaari tozx podporijt ugnetenie Rosianis i inju Slavianis v Pribaltju republikis. Tut vigra podtverdijt rasizm Nobelju komitetuf.

2008-10-10, piatek. Tut utro Europju birzas imitili vcxeraju i tut-utroju panik-prodazx na USA-ju i Azju birzas. Cenis na pocxti vse Europju birzas tut utro krutuo padali. Poskroz panik-prodazx na globalju birzas, es mozxju zxe ekonom-problemis es raz-resximju posred sodeianie G8 krainifs.

2008-10-10, piatek. Soglosuo s gvornik Rosju guverief, gospic Andrei Nesterenko, Rosia ne bu prodat om Iran nai-modernju proti-vozduhju raketju obrona-sistem, S-300, ibo Rosia hotijt podderzxit stabilost v sred-vostokju oblast.

2008-10-10, piatek. Din iz naivelju Japonju zxizn-strahovkas, Yamato Life Insurance, tut utro proglosil bankrot.

2008-10-10, piatek. Cxerngoraju guverie ktor bil izvolilju ot masaju podpor zagrancju medialis i Europsoiuzuf tut den uznal proti-zakonuo otdelilju Serbju provincia Kosovo. Serbju guverie neposreduo izgonil Cxerngoraju posolnik iz Belgrad. Soglosuo s gvornikis Serbju guverief, tut uznanie es bez.-otvetju i ot-stabilijt celoju oblast. Vcxera bil Kosovo uznalju tozx ot Macedonia.

2008-10-10, piatek. Soglosuo s USA-ju Demokratnikis, usled globalju ekonom-kriza Gxorgx Busx dolzxbi zvat krizaju zasidenie predstavatelis om G8 krainis.

2008-10-10, piatek. Popularju Venezuelju prezident, Hugo Chavez, oglosil zxe tut Novembr ocxekajt vizita Rosju prezidentuf, Dmitri Medvedev, v Karakas.

2008-10-10, piatek. Usled vcxeraju panik-prodazx, Nov-Jorkju Dow birza-index padil pod 9000 tocxkas, sxto es minim posledju piat rocxis. Nov-Jorkju torgnikis trevogijut zxe ekonom-kriza mozx privedit ekonom-kolaps, podobju om Velju Ekonom-Kolaps rocxuf 1929. Tut utro Azju birzas tozx panikili i nizenie cenis prodolgil. Usled panik-prodazx Nikkei-indeks padil tut utro om 9,6 proc. Soglosuo s Japonju ekspertnik, Yutaka Miura, panik-prodazx v Tokio i v Nov-Jork es ne-stopimju.

2008-10-09, cxtirek. Posle vcxeraju vmesxanie centrju bankis, ktor nizxili osnovju zaem-procentis, dnes cenis na bolsxost Azju i Europju birzas slabuo visxili. No Islandju problemis prodolgijut, gde guverie nacionalizil uzx tri naivelju bankis.

2008-10-09, cxtirek. Ofisju Kubaju gazet oglosil zxe Kuba dosagil novju rekord v cxislo studentis om lecxarstvo. Tut rocx ucxijut lecxarstvo na Kubaju univerzitis dva-sto-tisicx studentis, iz ktor 23-tisicx es zagrancju studentis.

2008-10-09, cxtirek. Soglosuo s Irakju ministrie vnutrief, zxenju seba-bombnik ktor vzrivil seba pred sudju budov v Irakju grod Bakuba smertil prinaimensx 9 cxlovekis, vklucxuo piat voiakis i din polcnik.

2008-10-09, cxtirek. Posle vcxeraju ucxast om mezxunarodju konferencia vo Francju grod Evian, letidlo om Rosju prezident Medvedev tut utro pristanil v Bisxkek, glavn-grod Kirgiziaf. Medvedvoi vizita bu startit s peregvor s Kirgizju prezident Kurmanbek Bakiev.

2008-10-09, cxtirek. Soglosuo s raportis Rosia polnuo iztiagal svoi mier-tvoritelis iz Gruzinia. Rosju voisko ostatil tolk v oblast Jug-Osetiaf i Abhaziaf. Saakasxvilivoi teroristju rezxim sporijt o tocxnju granc tot dva nezavisju krainis i utverdijt zxe iztiaganie om Rosju voisko ne es zakoncilju.

2008-10-09, cxtirek. Generalju Asemblia Sodinju Narodifs vcxera odobril Serbju viprosba abi problem om din-storonju otdelenie om Kosovo ot Serbia bil obsuditju ot Mezxunarodju Sud.

2008-10-08, sredek. Usled globalju ekonomju problemis tozx cen neftuf nizil pod uroven 90 dolaris za bocxka.

2008-10-08, sredek. Soglosuo so Slovakju ebiskup, Stanislav Zvolensky, sviatju Izidor es patron internetuf. Zvolensky rekomendijt pred upotrebenie internetuf molit k sviatju Izidor.

2008-10-08, sredek. Islandju ekonomia kolapsil i Islandju guverie es bankrot. Usled ekonom-kolaps Islandju bankis pererivili iztiaganie i platba om dengi. Soglosuo s raportis Rosia bu pomocit Islandia posred zaem om neskolk gigalion dolaris.

2008-10-08, sredek. Posred koordinilju stup tri centrju bankis, USA-ju Britzemju i Europju, odnakvremuo nizili zaem-procentis om pol-procent. Guveries nadezxijut zxe tut sxokitsju birza-terapia, bu stopit ekonom-kolaps.

2008-10-08, sredek. Vo Francju turist-grod Evian, ktor es na breg om Zxenevju ozero, v ramka mezxunarodju peregvoris bu tut den slucxit dva-storonju osobju vstretie mezx Rosju i Francju prezidentis, Medvedev i Sarkozy. Osnovju tem peregvoris bu konfliktju situacia v oblast Jug-Osetiaf.

2008-10-08, sredek. Vcxera umiral nai-tolstju Meksiknik, pol-tonaju 47-rocxju gospic Jose Luis Garza Ramirez. Usled zxeludokju bol, bil 450 kg tiazxju Ramirez posred kamion perevozilju v bolezdomuf gde plus pozd umiral om serce-udar.

2008-10-08, sredek. Ot USA podkupilju marionetnik i Ukrainju prezident, Viktor Juwxenko, oglosil razpuskenie parlamentuf i novju parlamentju izvolba. Vnutrju ekspertnikis dumajut zxe tut pred-vremju parlamentju izvolba bil zvalju abi Juwxenko nizil cxislo Janukovicxvoi parlamentikis i podporil vstup Ukrainiaf v NATO-f, takzxe mestovenie USA-ju proti-Rosju jadroju raketifs v Ukrainiaf. Bez-sumnuo Juwxenko i Timosxenko bu polucxit masaju podpor ot USA-ju medialis.

2008-10-08, sredek. Tut utro priehal Slovakju prezident, Ivan Gasxparovicx, v USA-f, dla ofisju navestenie. Gasxparovicx bu kladit vienok u pamiatnik zxertvas napadenief om Vsetju Torgju Centr v Nov-Jork takzxe vstretit neskolk USA-ju cxinovnikis.

2008-10-08, sredek. Vcxera Nov-Jorkju Dow-indeks nizil om piat-sto tocxkas i dosagil nai-nizju uroven za piat rocxis. Tut utro Hongkongju birza, takak inju Azju birzas, prodolgil svoi padanie. Japonju Nikkei-indeks tut utro padal om rekordju 9 proc.

2008-10-07, vtorek. Sledju siemden Rosia bu soverhit mega-test raketifs v arktikju oblast. Na primer strategju bomb-letidlos tipuf  TU-95 i TU-160 bu gor-puskit vse svoi dalk-distancju krilo-raketis. TU-95 nesijt dvanades i TU-160 nesijt sxes dalk-distancju jadro-oruzxilju krilo-raketis.

2008-10-07, vtorek. Dla resxenie globalju ekonomju problemis, ktor bili pricxinilju ot Busx i jegoi voinas, tper Gxorgx Busx iskajt mezxunarodju pomoc. Mezxunarodju Dengi-Fond obgodal utrat om 1,4 teralion dolaris.

2008-10-07, vtorek. Busxvoi ministr zagrancief, Kondoliza Rais, obnazxil Busxoiv naivost i nerazum ibo ona dopuskil zxe resxenie Irakju problemuf es mnoguo plus slozxju cxem ona pred-obrazil. Rais tozx dopuskil zxe uspeh v Irak ne es uverenju.

2008-10-07, vtorek. USA-ministr obronaf, Robert Gates, priehal dla provokacju navestenie Serbju provinciaf Kosovo, bez pozvolenie Serbju guverief. Pravdapodobuo USA planijt razsxirit svoi voina-baz v Kosovo i mestovit strategju radar takak jadroju raketis v tut Serbju provincia. Planis om USA postroit voina-baz v Kosovo bil glavnju ciel Kosovoju voinaf i bombenief om Serbia.

2008-10-07, vtorek. Posle Japonju birzas tut utro prodolgili svoi nizenie, Japonju perv-ministr, Taro Aso, skazal zxe tut vremju ekonom-kriza es bez-precedentju, porovnimjtu tolk s Velju Ekonom-kolaps ktor slucxil v rocx 1929.

2008-10-07, vtorek. Tut utro akcias na Azju birzas prodolgili svoi bistrju dol-padanie usled trevog zxe globalju ekonom-kriza ne bu ograncilju i bu prostrit.

2008-10-07, vtorek. Usled USA-ju prodazx oruzxief dla Taivan za 6,4 gigalion-dolaris, Cxina anulil voiskoju i diplomatju zamenis s USA.

2008-10-06, ponedelek. Afganzemju generalnik Abdul Rahim Vardak podtverdil nedavnju omnenie om Britzemju nacxalnik , Mark Caraleton-Smith, i skazal zxe dla resxenie Afganzemju konfliktuf es nuzxju politju dogvor s opozicnikis.

2008-10-06, ponedelek. Akcias na Rosju birzas tut utro padali mezx 6 i 15 procent. Financju haos v Europsoiuz nizil tozx birzas v Azia i v Europ, i sleditelis ocxekajut zxe tut posle-polden bu nizit USA-ju birzas. Japonju birza dosagil tut utro svoi cxtir-rocxju minim.

2008-10-06, ponedelek. Tut utro slucxil v sredju Afganzem zemtrasenie silaf 5,9 gradusis. Epicentr zemtrasenief bil okol 70 km jug-vostokuo ot Kabul.

2008-10-06, ponedelek. Usled trevog ot ekonom-kriza v USA i v Europsoiuz japonju investnikis tut utro na birzas bistruo razpredali dolaris i Euro. Tper Euro cenijt na Japonju birzas 140 i USD cenijt 103 Jen.

2008-10-06, ponedelek. Usled vcxeraju zemtrasenie v Kirgizia bili smertilju prinaimensx 70 cxlovekis. Epicentr bil v goraju redkuo obitatju oblast jugju Kirgiziaf u malgrod Nura gde zemtrasenie imal 8,0 gradusis i v nedalkju grod Osxe 6,5 gradusis Rihtersxkalaf. Okol 120 domis bili zavalilju.

2008-10-06, ponedelek. Vcxera avaril v zapadju Turcia blizuo granc Europsoiuzuf kamion provozitsju bez-dokumentnikis probatsju vstupit v Europsoiuzuf. Usled avaria bili smertilju 18 i poranilju 23 bez-dokumentnikis. Sxofer otbegil.

2008-10-05, nedelek. Bosna-Serbju organizacia oglosil zxe bu obvinit Sodinju Narodis i Holandia ibo delali nisxto dla predvratenie masakruf Bosna-Serbju civilnikifs okol grod Srebrenica podcxas Bosnaju grodnikju voina. Soglosuo s organizacia, tisicxis Serbju civilnikis bili ubilju ot Musulmnikju otdelis iz Srebrenica, veditju ot Naser Oricx, i tut masakr spuskil Serbju sam-obronaju otvet ktor pricxinil masakr okol 8-tisicx Srebrenicaju musulmnikis.

2008-10-05, nedelek. Din iz naivelju Nemcju bankis, takzvanju PHypo Real-Estate BankP is na krai kolapsuf. Nemcju kancler Angela Merkel obecxal spasit tut bank abi predvratil sxirenie financ-problemis i kolaps celoju Nemcju ekonomiaf.

2008-10-05, nedelek. USA-ju voiakis tut den gubili 11-cxlenju rodzin, vklucxuo tri zxenis i tri detes, v sever-Irakju grod Mosul.

2008-10-05, nedelek. Francju ministr zagrancief ostrozxil zxe Izrael bu napadit i bombit Iran abi predvratil postroenie Iranju atom-bombuf.

2008-10-05, nedelek. Iran virazxil protest proti dogvor mezx USA i India o jadroju sotrudie. Soglosuo s Iranju gvornikis tot dogvor narusxijt mezxunarodju Dogvor Jadroju Ne-mnozxenief.

2008-10-05, nedelek. Bosnju musulmnikju nacxalnik, Naser Oricx, ktor bil obvinilju za masakr Bosnju Serbis no svobodilju ot Haagju rasistju proti-Slaviansk tribunal, bil zaderzxilju za sxantazx i za dengi-falsxenie. Oricx bil poimalju v Saraevoju restoran podcxas pereber sxantazxuf.

2008-10-05, nedelek. Usled bankrot USA-ju invest-bankuf, Lehman Brothers, tisicxis malju Nemcju investnikis utratili sto-milionis dolaris. Nemcju investnikis doverili Lehman Brothers ibo tot invest-bank bil osnovilju uzx pred 150 rocxis.

2008-10-05, nedelek. Prosxlju siemden bil cxrez-obicxuo krevju v Meksikju grod Tihuana, ktor es u USA-ju granc i ktor sluzxijt takak centr narkju kontrabandenief. Prosxlju siemden Tihuanaju polcia naidil 49 telos ubilju muzxis, i ot start tut rocxuf uzx okol cxtir-sto. Nektor mertvnikis bili zudusilju, inju zustrelilju ili obezglovilju.

2008-10-05, nedelek. Nacxalnik om Britzemju okupacju voisko v Afganzem, Mark Caraleton-Smith, dopuskil zxe Afganzemju voina ne mozx but vigralju ibo Taliban imajt i bu imat pravdavernju podpor Afganzemju populaciaf. Soglosuo s Carleton-Smith edinju mozxju resxenie es ucxast Talibanuf v guverie.

2008-10-05, nedelek. Vcxera slucxili tri zemtrasenies silaf ot 5,6 do 6,0 gradusis v Baikalju oblast Rosiaf. Tut utro slucxil zemtrasenie silaf 4,2 gradusis Rihtersxkalaf v severju Japonia. Nikai cunami ni zxertvas bili raportilju.

2008-10-05, nedelek. Cxislo zxertvas smertilju usled tut-rocxju serial uraganis i tropik-burias na Haiti dosagil okol 800 cxlovekis.

2008-10-05, nedelek. Prosxlju nocx podcxas prizemenie v severju Bagdad sudarili dva USA-ju voisko-vrotletis tipuf UH-60 Blackhawk. Din mertvju cxtir poranilju.

2008-10-04, subotek. Oruxzilju prestupnikis otvodili u Nigerju breg sxes Filipinnikis. Povstanikis v oblast ustef om reka Nigxer vimagajut plus dengi iz neft-dobicxa.

2008-10-04, subotek. Podcxas prosxlju 24 cxasis Somalju piratis neuspehuo napadili cxtir korabis, poskroz prisutie cxtir USA-ju voisko-korabis. Tri napadilju korabis ubegili posred velju bistrost, i u cxtirju korab piratis prinesili pre-kratju rebrok dla napalubenie korabuf.

2008-10-04, subotek. Slovakju ministr zagrancief, Jan Kubisx, proglosil zxe resxenie tut-vremju globalju financ-krizaf ne es mozxju bez Rosia i vizval Europsoiuz dla sotrudie s Rosia. Kubisx tozx skazal zxe Rosia ostatijt dover-dostoinju ekonomju partner Slovakiaf i zxe gorsxitsju otnosenie mezx Rosia i NATO ne pricxinil Rosia no zxe bil pricxinilju ot NATO. Slovakju perv-ministr Robert Fico podcxas nedavnju intervu jasnuo proglosil zxe nedavnju voina v Kavkazia bil pricxinilju i spuskilju ot Gruzinia i ne ot Rosia.

2008-10-04, subotek. Sledstvie podtverdil zxe za teror-akt ktor slucxil vcxera v Jug-Osetju glavn-grod Chinvali es otvetju Saakasxvili, cxoi tainju sluzxbas planili, organizili i soverhili tut teror-akt. Usled Saakasxvilivoi terorizm i podpor terorizmuf Rosia imajt pravo vtorgat v Gruziniaf i provodit zmen rezximuf, takak USA zudelal v Irak i v Afganzem posle teroristju napadenie om Vsetju Torgju Centr v Nov-Jork. Saakasxvilivoi teror-akt smertil tri civilnikis i 8 Rosju mier-tvoritelis, vklucxuo nacxalnik Ivan Petrik.

2008-10-04, subotek. USA-ju ministrie zagrancief oglosil prodazx oruzxief dla Taivan za 6,4 gigalion dolaris. Paket oruzxief soderzxijt Patriot-III proti-raketju raketis, Apache napad-vrotletis, Harpoon raketis i proti-takju raketis. Prodazx esxte nuzxijt odobrenie USA-ju parlamentuf, ktor sleditelis pogledijut takak bez-sumnju.

2008-10-04, subotek. Nai-velju USA-ju organizacia om ateistis i bez-relignikis, 'Svobod ot Religia', obvinil Busx i inju politnikis za narusxenie USA-ju konstituciaf ibo proglosili takzvanju 'Narodju Den Molenief' takak narodju sviatak. Soglosuo s obvinitelis takai zakon narusxijt USA-ju konstitucia ktor zapretijt politnikis podporit religia.

2008-10-04, subotek. Podkupilju marionetnik i Serbju prezident, Boris Tadicx, vcxera podcxas navestenie Berlinuf podlizal Nemcju politnikis i prosil o vstup Serbiaf v Europsoiuzuf poskroz fakt zxe odnakju politnikis odobrili ot-rvanie om Kosovo ot Serbia.

2008-10-04, subotek. Na Nov-Jorkju birza cen neftuf vcxera dosagil uroven 93,88 USD za bocxka. Prostritsju ekonom-kolaps uzx udaril ne tolk promisl no tozx nizil cen neftuf.

2008-10-04, subotek. Sglosuo s gvornik Turcju voiskof piatnades Turcju voiakis bili smertilju v jug-vostokju Turcia ot Kurdju povstanikis. Sudar slucxil u Turcju voina-baz Aktutun. Kurdju povstanikis bili pravdapodobuo bazilju v severju Irak.

2008-10-03, piatek. Upotrebits raketis strelilju iz bez-pilotju letidlos USA-ju voisko smertil okol 20 cxlovekis v oblast Pakizemju - Afganzemju granc. Esxte ne es jasnju esli zxertvas bili civilnikis ili povstanikis.

2008-10-03, piatek. Usled seba-bombnikju napadenies u Sxiitnikju mecxetis v Irakju glavn-grod Bagdad bili vcxera smertilju prinaimensx 20 cxlovekis.

2008-10-03, piatek. Saakasxvilivoi terorists vzrivili voz-bomb v Jug-Osetju glavn-grod Chinvali. Ziavuo, posle proigralju voina proti Jug-Osetia, Saakasxvili tper probijt podkorit Jug-Osetia posred teroristju takticx. Soglosuo s pervju raportis prinaimensx siem cxlovekis bili smertilju. Plus i plus sleditelis verijut zxe tolk rezxim-zmen v Gruzinia bu pererivit problemis i terorizm v celoju Kavkazia. Cxtiri Gruzinju agentis bili zaderzxilju.

2008-10-03, piatek. Sxveicarju mega-bank UBS oglosil zxe bu uvolnit dva-tisicx sluzxnikis. UBS, takak inju bankis, utratil znacxju dengi usled USA-ju financ-kriza ibo investil v USA-ju hipotekis.

2008-10-03, piatek. Prosxlju nocx u zapad-Slovakju grod Trencxin avaril Cxehju pasazxirju autobus. Soglosuo s pervju raportis piat cxlovekis bili smertilju. Vo vrem avariaf na palub autobusuf bili 47 cxlovekis vklucxuo dva sxoferis.

2008-10-02, cxtirek. Podcxas Septembr tut rocxuf prodazx pasazxir-autos v USA nizil om 26 proc. Tut cxislo dokazijt zxe USA-ju financ-kriza uzx tper vlivijt celoju ekonomia. Poskroz podpor USA-ju gor-parlamentuf dla 700-gigalion-dolarju financju pomoc-paket, bolsxost birzas v celoju vset prodolgil svoi dol-tendencia.

2008-10-02, cxtirek. Tut den Rosju i Ukrainju perv-ministris, Putin i Timosxenko, vstretili v Novo-Ogarevo i podpisili mezx-guverju memorand o sotrudie v sfera gazuf.

2008-10-02, cxtirek. Usled panik-beg v perepolnju diskotek v sred-Tanzanju grod Tabora bili smertilju prinaimensx 20 i poranilju okol 50 detes.

2008-10-02, cxtirek. Naglju neocxekalju potokju dozxdis v normaluo suhju oblast Algerju Saharaf pricxinili blesk-potopis ktor smertili uzx okol 30 cxlovekis.

2008-10-02, cxtirek. Posle dva opustosxitsju uraganis, Gustav i Ike, ktor udarili Kuba tut leto, Kuba mozx perezxivat nedostacx om eda ibo tot dva uraganis nisxtovili 30-proc Kubaju agrar-kulturuf.

2008-10-02, cxtirek. Rosju prezident Medvedev i Nemcju kancler Angela Merkel, bu tut den vstretit v Petergrod. Sleditelis ocxekajut zxe oni bu besedit o ekonom-kriza, o Gruzinju voina takzxe o NATO-ekspanzia.

2008-10-02, cxtirek. Sledstviteli uziavili zxe voditel poezduf ktor avaril om 12-ju Septembr u Los-Angxeles ne vnimal cxervenju signal ibo bil podcxas vodenie tekst-pisatsju na svoi mobil-fon. Posledju tekst-pis voditel poslal tolk 22 sekundis pred avaria. Usled avaria umirali 25 cxlovekis, vklucxuo tekst-pisatsju voditel poezduf. Posle avaria poezd-firma zapretil upotrebenie mobil-fonis podcxas vodenie poezduf.

2008-10-02, cxtirek. USA-ju gor-parlament vcxera odobril pomoc-paket dla USA-ju financ-institutis. Dol-parlament bu pravdapodobuo glosit zavtra. Poskroz odobrenie pomoc-paketuf cen akcias na Japonju birzas tut utro prodolgil svoi nizenie. Ziavuo, financ-kriza es plus vazxnju cxem mnoguo ekspertnikis verili i es mozxju zxe Busxvoi 700-gigalion-dolarju pomoc-paket ne bu resxit tut vazxnju situacia.

2008-10-02, cxtirek. Soglosuo s Rosju gazet Izvestia, USA-ju marionetnik Juwxenko ogrozil bezopasost Ukrainiaf ibo prodal om terorist Saakasxvili oruzxie ktor bil nuzxju dla ohrona Ukrainju grodis. Juwxenko i Saakasxvili smolvili upotrebit tot oruzxie dla voina proti Jug-Osetia i Rosia. Juwxenko osobuo prikazil prodazx tot oruzxief proti interes Ukrainiaf i Ukrainju bezopasostuf.

2008-10-01, sredek. Somalju posolnik v Moskva, gospic Mohamed Mohamoud Handula, podaril Rosju voisko-korabis special-status vklucxuo pravo patrulit Somalju voda takak nabregit i presledit Somalju piratis na breg. Rosju strazx-korab, Neustrasximij, tper plovijt v napramenie Somaliaf i es mozxju zxe bu soprovoditju u Somalju breg esxte ot inju Rosju voisko-korabis. Otvodilju Ukrainju brem-korab Faina, provozitsju tankis i inju oruzxie es tper zakotvalju u Somalju breg blizuo sred-Somalju malgrod Hobio (Hobyo).

2008-10-01, sredek. Nai-verhju sud Rosiaf rehabilitil car Nikolas II i cxlenis jegoi rodzinuf i skazal zxe oni bili zxertvas politju presledenief. Car Nikolas II, jegoi zxen Aleksandra i onivoi piat detes bili zustrelilju ot Bolsxevnikis v rocx 1918. Rosju pravoslavju cerkov kanonizil carju rodzin takak sviatnikis.

2008-10-01, sredek. Upotrebits raketis, USA-ju bez-pilotju letidlo smertil prinaimensx sxes civilnikis v Pakizemju provincia Vaziristan, ktor es u Afganzemju granc. Pakizemju prezident Asif Ali Zardari proglosil zxe bu terpit nikai narusxenie Pakizemju suverenostuf.

2008-10-01, sredek. V Rosia startil din-rocxju voisko-sluzxba. Tut utro startil rekrutenie voisko-sluzxnikis dla din-rocxju voisko-sluzxba.

2008-10-01, sredek. Usled dragoju lecxarju opeka, malju pensias i ekonom-problemis, plus i plus starju USA-nikis nad 65 rocxis predlozxijut bankrot.

2008-10-01, sredek. Britzemju mega-firmas Unilever i Cadbury otzvali neskolk produktis usled soderzxenie melaminuf iz Cxinaju mlek. Na primer Unilever otzval Lipton mlekju cxai i Cadbury otzval svoi v Cxina virobilju cukorkas.

2008-09-30, vtorek. Kriminalnik i proti-Slaviansk rasist, Havier Solana, podcxas ofisju navestenie Gruziniaf proglosil zxe Europsoiuz podporijt teritorju celost Gruziniaf. Ne zabujme zxe kriminalnik Solana es din iz glavnju arhitektis bombenief om Serbia takzxe om otdelenie i uznanie om Kosovo.

2008-09-30, vtorek. Razmontirnik Soviet-soiuzuf, 77-rocxju Mihail Gorbacxov spol s olikradnik Lebedev proglosili tvorenie novju polit-partaf. Za predanie i razmontirenie Soviet-Soiuzuf Gorbacxov polucxil podkup-dengi maskilju takak Nobelvoi Vigra Mieruf. Ibo podcxas prosxlju rocxis Putin i Medvedev vnov svobodili Rosia ot zagrancju manipulnikis i zdrovili Rosju ekonomia i voisko, Gorbacxov hotijt vernut i vnov ruinit Rosia dla svoi USA-ju sxefis. Gorbacxov predal Soviet-Soiuz i Rosia, peredomovil v USA-f, i tper dolzxbi tamgde ostatit ibo jegoi razmontirenie Soviet-Soiuzuf obezdomovil i zabedal milionis ludis takzxe narusxil rovnovazxie silaf vo Vset.

2008-09-30, vtorek. Serbju prezident Boris Tadicx predlozxil plan razdelit Kosovo om Albanju i Serbju cxastis takak alternativ om polnju otdelenie om Kosovo ot Serbia.

2008-09-30, vtorek. Portugalju perv-ministr obvinil USA za tut-vremju celo-vsetju ekonom-kriza. Podcxas prosxlju dva-siemdenis usled ekonom-kriza USA-ju ekonomia uzx utratil bolsx cxem teralion dolaris. Teralion es tisicx gigalion. USA-ju sxtat-bugxetju deficit es okol 480 gigalion dolaris za rocx i narodju dlug blizijt 10 teralion dolaris. Vcxera promislju index Dow-Jones nizil om 777.

2008-09-30, vtorek. Ibo USA-ju parlament vcxera otvergil Busxvoi 700-gigalion-dolarju plan dla podpor bogatju USA-ju banknikis i torgnikis ktor ruinili USA-ju ekonomia, tut den pocxti vse mezxunarodju birzas perezxivali krutju nizenie cenifs. Cen neftuf tozx nizil om des dolaris i dosagil uroven okol 98 dolaris za bocxka.

2008-09-30, vtorek. Polcia v USA-ju sxtat Mariland zaderzxil 43-rocxju zxen ktor pred neskolk rocxis usvoil tri detes. Sosedis zvali polcia posle vidili zxe din dete bil zlo-upotrebitju. Posle domo-pereiskanie polcia naidil dva inju detes mertvju v mrozitor. Soglosuo s raportis detes bili v mrozitor ot Februar tut rocxuf. Etnikju origin zlo-upotrebilju usvoilju detes esxte ne es jasnju.

2008-09-30, vtorek. Usled tut-utroju panik-beg u Hinduistju hram v Indju sxtat Ragxastan bili smertilju okol 150 priverzxnikis.

2008-09-30, vtorek. Na palub Ukrainju brem-korabuf Faina, ktor bil otvodilju v sever-Somalju port-groduf Bosaso, slucxil prosxlju nocx perestrelba mezxu piratis iz ktor prinaimensx tri bili zustrelilju. Ziavuo zalozxnikis ne bili poranilju. Port-grod Bosaso es na jugju breg om Adenju zaliv, v severju Somalia.

2008-09-29, ponedelek. Pasazxir-letidlo om vozduh-lina Air-Slovakia ktor hotil prizemit na Grecju ostrov Lesbos, nuzxil kruzxit i cxekat vo vozduh bolsx cxem din cxas ibo vozduh-kontrolnica zaspatil i ne bil prisutju na svoi trud-mesto.

2008-09-29, ponedelek. Gvornik om USA-ju mor-voisko, Nathan Christensen, proglosil zxe oruzxie na palub otvodilju Ukrainju brem-korabuf Faina bil pred-opredelilju dla Sudan i ne dla Kenia. Obdva Kenju i Ukrainju gvornikis otvergili tut ne-dokazilju obvinenie.

2008-09-29, ponedelek. Somalju piratis ktor prosxlju siemden otvodili Ukrainju brem-korab Faina provozitsju tankis i strelivo nizili svoi vimaganie om vikup-dengi iz 35 om 20 milion dolaris. Neskolk USA-ju voina-korabis es u otvodilju korab i  Rosju strazx-korab, Neustrasximij, plovijt v napramenie Somaliaf. Tut mezxunarodju problem nuzxijt mezxunarodju resxenie. Oruzxie na palub om Faina bil predopredelilju dla Kenju voisko.

2008-09-29, ponedelek. Ot zagracju oligarhnikis kontrolitju zvest-agentia Reuters publikil ne-pravdaju informacia zxe Sulim Jamadaev skazal zxe jegoi brat, Ruslan Jamadaev, bil smertilju usled prikaz ot Cxecxnju prezident Razman Kadirov. Sulim Jamadaev skazal zxe pravdapodobuo jegoi brat bil smertilju ot vragis Rosiaf i Cxecxnju naroduf abi podstrekali problemis mezx jeg i Kadirov i abi podstrekali novju Cxecxnju voina. Sleditelis voprosijut kto i skolk dengis platil Reuters za publikenie takai opasju propaganduf. Tut lgas podtverdijut aktivju ucxastie zagrancju masa-medialis i zvest-agentias v borba proti Rosia.

2008-09-29, ponedelek. Podcxas dnesju vstretie mezx prezidentis Rosiaf i Jug-Koreaf, bili podpisilju dogvoris o sotrudie mezx obdva krainis. Medvedev i Li-Men-Bak tozx obsudili tut-vremju mezxunarodju ekonom-kriza.

2008-09-29, ponedelek. Zagrancju manipulnikis es gnev-besxalju ibo onivoi podkupilju marionentikis vigrali nikai sidkas v Belarusju parlament. I takak sleditelis ocxekali, podkupilju marionetnikis izvinijut svoi ne-popularost posred obvinenies zxe izvolba ne bil spravedlivju. Planis zagrancju manipulnikis scenat novju sxtatju perevrot, takak zudelali pred neskolk rocxis v Ukrainia i v Gruzinia, ne uspehili.

2008-09-29, ponedelek. Vo vcxeraju parlamentu izvolba v Austria, dva ekstremnikju prav-kriloju polit-partas visxili svoi cxislo sidkas v Austrju parlament.

2008-09-29, ponedelek. Podcxas Parlamentju Asemblia om Sovetgrup Europuf, ili PASE, ktor startil tut utro v Strasburg, soglosuo s Rosju parlamentnik Ruslan Kundratov, Rosia bu podnimat vopros o nedopuskimost dva-licoju politju standardis. Naidobrju primer dva-licoju standardis es Kosovo i Jugju Osetia.

2008-09-28, nedelek. USA-ju politnikis, guverie i parlamentnikis prodolgijut svoi goracxka-podobju usilie spasit bogatju banknikis. No podcxas prosxlju tri rocxis, gda neskolk milion sred-klasju obitatelis utratili svoi domos i bili izgonilju na ulcaf, odnakju politnikis delali nisxto - ibo tot politnikis polucxijut bolsxost svoi dengi ot bogatju banknikis i biznesnikis i mensx ot sred-klasju ludis.

2008-09-28, nedelek. Pentagon postroil v jugju Izrael proti-raketju radar. Nektor sleditelis podozrejut zxe postroenie tot radaruf znacxijt zxe Izrael i USA planijut napadit Iran, mozxuo esxte pred USA-ju prezidentju izvolba abi podporit McCain.

2008-09-28, nedelek. V Belarusia nacxil tut utro parlamentju izvolba. Ot zagrancju tainju sluzxbas podkupilju marionetnikis, takzxe zagrancju medialis, uzx tper krikijut zxe izvolba ne bu spravedlivju ibo znajut zxe oni bu proigrat. Tut opozicju takticx es odnakju scena-pis ktor upotrebil Juwxenko v Ukrainia, gde proigral pervju krug izvolbaf  i statil prezident tolk usled ot USA-financilju oranzxju perevrot. Tozx es jasnju zxe esli bu vigrat polit-parta om Aleksandr Lukasxenko, poskroz spravedlivju izvolba, rezult ne bu uznatju ni ot USA ni ot Europsoiuz, ibo Lukasxenko ne hotijt vtiagat Belarusia v NATO-f ni v Europsoiuzuf. Vstup v Europsoiuzuf, ktor es dominirilju ot USA i ot Nemcia i ktor perezxivajt vazxnju ekonom-problemis, statijt mensx i mensx pritiagatsju. Ne zabujme zxe podcxas prosxlju voina Nemcis pocxti gubili Belarusju narod ktor bil spasilju ot Rosianis. Ibo Nemcis nemozxili podkorit Belarusju narod posred voina, tper probijut podkorit i gubit Belarusju narod posred zaklucxenie v Europsoiuz.

2008-09-27, subotek. Tut den, podcxas Cxinaju kozmos-mision Sxenzxou-7, ktor obkruzxijt Zemla vo visxost okol 370 kilometr, slucxil pervju kozmos-prohodka Cxinaju kozmosnautuf. Kozmos-prohodka 41-rocxju kozmosnautuf Zxai Zxigang vremil mensx cxem 20 minut.

2008-09-27, subotek. Zatopis i bolot-lavinis v servju Vietnam pricxinilju ot potokju dozxdis taifunuf Hagupit smertili uzx bolsx cxem 25 i poranili neskolk duzinas obitatelis. Uragan Hagupit tozx nisxtovil sto-tisicx-hektaris agrar-zemuf takzxe tisicxis domis.

2008-09-27, subotek. V Cxernju Morie u Bulgarju breg tut den potopil piat-tisicx-tonaju Rosju brem-korab 'Tolstoi'. Pravdapodobju pricxin katastrofuf bil nepriatju pogod, buria i mocju vitr. Na palub potopilju korabuf bil trinades-cxlenju ekipazx: dvanades Ukrainis i din Rosian.

2008-09-26, piatek. Posle otvodenie Ukrainju brem-korabuf nesitsju tankis i oruzxie ot Somalju piratis, Rosju strazx-korab, Neustrasximij, plovijt v napramenie Somaliaf. Strazx-korab Neustrasximij bu ohronat provoz u Somalju breg. Ot start tut rocxuf Somalju piratis otvodili prinaimensx 40 korabis.

2008-09-26, piatek. Prosxlju nocx Iranju prezident Mahmud Ahmadinegxad ucxastil v Nov-Jork vecxeraf spol s dva-sto priverzxinikis razlicxju religias, vklucxuo zxidis, zoroastristis i menonitnikis.

2008-09-26, piatek. Cxislo zxidis domovitsju v Izrael dosagil uroven piat-i-pol milion obitatelis. Na dvaju mesto es USA gde domovijt 5,3 milion i na triju mesto Francia gde domovijt pol-milion zxidis. Soglosuo s novju statistia cxislo zxidis v celoju Vset es 13,3 milion.

2008-09-26, piatek. Rosju i Venezuelju prezidentis, Dmitri Medvedev i Hugo Chavez, tut den vstretili v Rosju grod Orenburg. Prezidentis podpisili dogvoris o vzaimju sotrudie v oblastis tehnologiaf, hemiaf takak virob oruzxief.

2008-09-26, piatek. Vcxera Somalju piratis otvodili Ukrainju brem-korab Faina nesitsju oruzxie vklucxuo 30 tankis i socxastis tipuf T-72. 21-cxlenju ekipazx soderzxijt Rosianis i Ukrainis. Korab plovil pod Belizju flag.

2008-09-26, piatek. Posred brem-raket Dolgju-Marsx prosxlju nocx bil iz Cxinaju kozmos-centr gorpuskilju kozmos-korab Sxenzxou-7 gor-nesitsju v krug-zemlaju orbituf tri kozmos-nautis. Tut den din cxlen ekipazxuf planijt kozmos-prohodka upotrebits novju Cxinaju kozmos-odev. Cxinaju mision es podporitju ot Rosju ekspertnikis na zem. Tut kozmos-prohodka bu pervju dla Cxinaju kozmosnautis i sluzxijt takak predgotovenie dla postroenie Cxinaju kozmos-stancia v krug-Zemlaju orbit.

2008-09-25, cxtirek. Iz Rosju kozmosdrom Baikonur bil tut den gor-puskilju brem-raket tipuf Proton-C gor-nesitsju tri Rosju Glonass-M navig-sputnekis. Navig-satelitis bu mestovilju v svoi orbituf posred razgon-blok DM.

2008-09-25, cxtirek. Zxenju musulmnikju sviasxnica, gospica Suad Saleh, proglosil v Egiptju televidenie zxe 'Mickey-Mouse' ne es Satanvoi agentnik, takak skazal prosxlju siemden din Saudju poucxatel.

2008-09-25, cxtirek. Vo Venezuel bili zaderzxilju dva podozrenikis ktor, soglosuo s autoritet, planili smertit prezident Hugo Chavez, upotrebits proti-tankju raket proti jegoi letidlo.

2008-09-25, cxtirek. Podcxas panik-polnju recx, Gxorgx Busx prosxlju nocx skazal zxe celoju USA-ju ekonomia es v opasie i vimagal odobrenie svoi 700-gigalion Dolarju planuf. No Busx nedopuskil svoi otvetost za tut problemis. Poki celoju USA stradajt usled voinas v Irak i Afganzem, Busxvoi priatelis statijut plus i plus bogatju iz kradilju Irakju neft. Sleditelis podozrejut zxe Busxvoi band eksportijt celoju tanker-korabis Irakju neftuf bez platenie.

2008-09-25, cxtirek. Tut utro vzrivil u guverju budov v Abhazju port i glavn-grod Suhumi mocju bomb. Pravdapodobuo bomb vzrivili Saakasxvilivoi teroristis. Soglosuo s pervju raportis bomb bil ukrilju v stanitsju pasazxir-voz. Do tper bili rarpotilju nikai zxertvas.

2008-09-24, sredek. Klucxju USA-ju financ-firmas ktor mozx but otvetju za tut-vremju financju problemis es sledstvitju ot FBI. Polcia podozrejt zxe veditelis tot firmas znali zxe pod-osnovju hipotekis bu pricxinit financ-kriza.

2008-09-24, sredek. Bilju USA-ju posolnik v Rosia, gospic Jack Matlock, kritikil Busxvoi rezxim za zloju otnosenie s Rosia i skazal zxe vstup Gruziniaf v NATO-f ne es v interes om USA i zxe Saakasxvili hotijt vtiagat NATO vo svoi problemis so sosedju krainis.

2008-09-24, sredek. Bolivju prezident Evo Morales skazal pred Generalju Asemblia Sodinju Narodifs zxe USA podporijt teroristju takticx Bolivju opoziciaf ktor stremlijt razdelit krain.

2008-09-24, sredek. Podcxas ostrju recx pred Generalju Asemblia Sodinju Narodifs v Nov-Jork, Iranju prezident, Mahmud Ahmadinegxad proglosil zxe 'USA-ju imper blizijt svoi konc'. Ahmadinegxad tozx skazal zxe narodis Gruziniaf, Abhaziaf i Jug-Osetiaf statili zxertvas om NATO-ju agresia. Soglosuo s Ahmadinegxad usled NATO-ju okupacia Afganzemuf visxil v tot krain terorizm i produktenie om opium.

2008-09-23, vtorek. Besxalju 22-rocxju Finzemju pistolnik, Matti Juhani Saari, zustrelil dev cxlovekis i seba v kolezx v zapad-Finzemju malgrod Kauhaioki.

2008-09-23, vtorek. Cxina planijt poslat podcxas tut siemden tri-cxlenju ekipazx v krug-Zemlaju orbituf, posred novju gigantju raket. Tut ekspedicia bu predgotovit postroenie Cxinaju kozmosju stanciaf i Luna-bazuf.

2008-09-23, vtorek. Posle kratju pauza na Kuba, Chavezvoi letidlo pristanil tut pol-den v Pekin gde nacxil svoi dva-siemdenju ofisju turne om Cxina, Rosia i Europ. V Cxina, Venezuelju prezident Hugo Chavez, hotijt visxit prodazx Velezuelju neftuf takak zakupit 20 lehkju borba-letis tipuf H-8.

2008-09-23, vtorek. Kreiser-eskadron cxtir Rosju voisko-korabis plovijt v napramenie Venezueluf. Kreiser-eskadron bu ucxastit voisko-trenirenief s Venezuelju oruzxilju silas.

2008-09-22, ponedelek. Tut den Bulgaria slavnijt sto-rocxis nezavisostuf ot Osmaju imper. Pred sto-rocxis, om 22-ju Septembr 2008, v starju Bulgarju glavn-grod Veliko Trnovo, Bulgaria proglosil nezavisost. Posle piat-sto rocxis pod Turcia, Bulgaria bil svobodilju ot Turcju utisk i teror posred Rosia podcxas Ros-Turcju voina ktor vremil ot 1877 do 1878.

2008-09-21, nedelek. Vcxeraju bomb ktor nisxtovil Marriott hotel v Islamabad, smertil tozx Cxehju posolnik v Pakizem ktor perenocxil v tot hotel. Cxehju posolnik, Ivo Zxdarek, bil 47-rocxju, svadilju, i imal dva sinis. Bombilju Marriott hotel sosedil s guverju zona gde es Pakizemju parlament, dom prezidentuf i verhju sud.

2008-09-21, nedelek. Tut utro nacxil Slovenju parlamentju izvolba. Nai-goracxju izvolbaju tem es visxitsju inflacia ktor uzx dosagil uroven sxes-procent, sxto es nai-visxju inflacia v celoju Euro-zona.

2008-09-21, nedelek. Prosxlju nocx pirotehnicxju zabav pricxinil pozxar v nocxju klub v jug-Cxinaju grod Sxenzxen, ktor es u Hongkong, v provinicia Guangdong. Prinaimensx 43 cxlovekis umirali i okol 90 bili poranilju.

2008-09-20, subotek. Tut vecxer mocju bomb nisxtovil Marriott hotel v Pakizemju glavn-grod Islamabad. Soglosuo s obgodas bomb vazxil okol tisicx kilogramis i pocxti polnuo razrusxil 290-komnatju mega-hotel. Bolsx cxem cxtir-duzinas cxlovekis bili smertilju no tocxnju cxislo zxertvas esxte ne es jasnju. Vzriv bombuf tvoril sxes-metris glubinju krater i spuskil pozxar.

2008-09-20, subotek. Podkupilju marionetnik i predatel Ukrainju naroduf, Juwxenko, perevrotil faktis i skazal zxe Timosxenko es predatelica naroduf. Naivelju predatel es Juwxenko ktor polucxil neskolk sto-milionis USA-ju dolaris ot USA-ju tainju sluzxbas dla oranzxju perevrot i dla vtiaganie Ukrainiaf v NATO. On hotijt peredat Ukrainju narod i celoju Slavianstvo i sodinit s USA-ju proti-Slaviansk rezxim proti Rosia. Pocxti 40 proc obitatelis Ukrainiaf es Rus-gvoritsju.

2008-09-20, subotek. Prosxlju piatek okol sto helium-holoditju super-provoditsju magnetis Velju Hadronju Kolizitoruf, VHK, ktor es sto metris pod Zxeneva, avarili. Usled avaria iztecxil okol din tona tecxju heliumuf. Ispravenie om VHK bu vremit priblizuo dva mesacxis.

2008-09-20, subotek. Pakizemju prezident, Asif Ali Zardari, ostorzxil zxe Pakizem uzx ne bu terpit narusxenie svoi suverenostuf ot cuzxju voiskos borbatsju teroristis. Odnak-vremuo Zardari skazal zxe Pakizem bu izkorenit terorizm i ekstremizm vo svoi krain. Zardari zamenil Musxaraf takak Pakizemju prezident podcxas Septembr.

2008-09-20, subotek. Nigerju povstanikis prosxlju nocx napadili i usxterbili sledju neft-trubvod. Povstanikis oglosili zxe bu napadit trubvodis poki obitatelis om uste rekaf Nigxer ne polucxijut plus dengi iz neft-dobicxa.

2008-09-20, subotek. Iz kozmos-centr Baikonur bil tut utro uspehuo gor-puskilju Kanadju komunikacju sputnek 'Nimik-4', posred Rosju brem-raket Proton-M i orbit-raket Briz-M.

2008-09-20, subotek. Tut utro vstupil v sila dogvor mezx Rosia i Izrael o bez-vizaju turistju ehanie.

2008-09-19, piatek. Venezuelju televidenie informil o novju plan dol-vergit prezident Hugo Chavez. Soglosuo s dokazis plan bil izdumalju ot USA-ju rezxim s podpor ot razlicxju Venezuelju opozicnikis. Perevrotnikis planili dolstrelit prezidentvoi letidlo ili bombit prezidentju palac.

2008-09-18, cxtirek. Rosia tut den uspehuo testil tverd-palivoju strategju mezxukontinentju balistju raket tipuf Bulava. Raket bil gor-puskilju iz pod-vodaju strategju kreiser Dmitrij-Donskoi i uspehuo dosagil ucxebju ciel na Kamcxatka.

2008-09-18, cxtirek. Dva Rosju strategju dalk-distancju bomb-letidlos tipuf Tu-160 vzletili tut utro iz Karakasju letisxie dla patrulenie dalkju geografju oblastis. Obdva Tu-160 es jadro-oruzxilju raket-nesitsju letidlos, ktor priehali prosxlju siemden dla navestenie Venezueluf i dla trenirenie nad neutralju voda v Karibju oblast. Obdva bomb-letidlos bu vernut zavtra v Rosiaf na svoi bazuf v grod Engels.

2008-09-18, cxtirek. Tut utro avaril USA-ju vrotlet tipuf CH-47-Chinook u Basraju vozduh-baz v jugju Irak. Avaria smertil vse siem voiakis na palub vrotletuf. Pricxin avariaf esxte ne bil oglosilju no es mozxju zxe vrotlet bil dol-strelilju ot Irakju povstanikis.

2008-09-18, cxtirek. Bebi-mlek skandal v Cxina, soglosuo s nainovju raportis, zabolezil uzx bolsx cxem 6200 detes i smertil prinaimensx cxtir. Cxinaju gotovitelis om bebi-mlek pridali melamin ibo melamin es azot-bogatju i obicxju testis dla protein-soderzxenie registrijut azot i ne protein. Posred pridanie melaminuf ziavijt zxe mlek ili inju produkt soderzxijt plus proteinuf.

2008-09-17, sredek. Usled ot NATO podporitju Saakasxvilivoi voina proti Rosia takak planitju USA-ju voina-bazis v Polakia i v Cxehia Rosju guverie oglosil visxenie voisko-bugxetuf v rocx 2009 om 27 proc. Specialuo Rosia bu modernit svoi jadroju oruzxie takak strategju-raketis.

2008-09-17, sredek. Sxef Rosju kozmos-agentiaf Roskosmos, gospic Anatoli Perminov, tut den oglosil zxe Rosia bu pomocit Kuba postroit kozmos-centr. Usled nedavnju uragan Ike, USA-ju kozmos-centr v Hiuston bil zapretilju i otrocxil pristanie Rosju brem-raketuf u Mezxunarodju Kozmos-Stancia, MKS. Esli bi Kuba tozx imal svoi kozmos-centr takai otrocxenies ne bilbi nuzxju i Rosia ne bilbi zavisju ot USA. Posle neskolk-denju otrocxenie usled uragan Ike, Rosju brem-korab M-65 tut den pristanil u MKS. Na palub MKS es dva Rosju kozmos-nautis, Sergei Volkov, Oleg Kononenko i din NASA-ju kozmosnaut, Gregori Sxamitoff.

2008-09-17, sredek. Rosju special-polcia zustrelil 10 Dagestanju teroristis, vklucxuo onivoi veditel, Zakir Novruzov. Dagestan es jug-Rosju goraju provincia u Gruzinia. Sleditelis podozrejut zxe Dagestanju teroristis es treniritju i podporitju ot NATO s pomoc ot Saakasxvilivoi kriminalju rezxim. Ziavuo Saakasxvili kontrabandijt oruzxie dla Dagestanju teroristis cxrez Dagestan-Gruzinju granc.

2008-09-17, sredek. USA-ju guverie spasil ot uverenju bankrot naivelju USA-ju strahov-korporacia, AIG. AIG polucxil kredit om 85-gigalion dolaris ot USA-ju Federacju Bank, FED, ibo guverie boiajt zxe bankrot om AIG, spol s inju nedavnju bankrotis, mozxbi razrusxit celoju USA-ju ekonomia.

2008-09-16, vtorek. Bolivju voisko zaderzxil guvernik sever-Bolivju provinciaf Pando, gospic Leopoldo Fernandez, usled jegoi podpor i podstrekanie om proti-guverju buntis usled ktor umirali prinaimensx sxesnades cxlovekis.

2008-09-16, vtorek. Ukrainju koalicia i guverie om USA-ju marionetnikis Juwxenko i Timosxenko tut utro ofisuo razlomil. Pravdapodobuo tut 'razlomenie' ne es realju no tolk pred-izvolbaju obman i teatr abi obdva polucxili plus velju cxislo izvolitelis i ukradili pobed ot Janukovicxvoi polit-parta Regionifs. Parlamentnikis imajut 30 den tvorit novju koalicia ili prezident bu zvat novju izvolba.

2008-09-16, vtorek. Gordju Kubaju guverie ne prinal piat-milion dolaris pomocuf dla zxertvas dva uraganis ot USA, no prinal pomoc ot pocxti vse inju krainis. Vmest pomocuf Kuba vimagajt abi USA stopil ekonomju embargo proti Kuba, ktor vredijt Kubaju ekonomia plus cxem uraganis. Dva nedavnju uraganis, Gustav i Ike, zavalili 63-tisicx i usxterbili 440-tisicx domis v Kuba.

2008-09-16, vtorek. Posle kolaps neskolk mega-bankis, tper tozx naivelju USA-ju strahov-korporacia, AIG, stanijt na krai kolapsuf. Ibo AIG imajt filialis tozx  v Slaviansk krainis i toi kolaps mozx pricxinit ekonomju usxterb dla cxisloju Slaviansk zakaznikis.

2008-09-16, vtorek. Vcxera priehal USA-ju ministr obronaf, Robert Gates, dla ne-oglosilju navestenie Irakuf. Irakju povstanikis jeg 'serdecxuo' privitali posred serial bombis ktor smertili okol tri-duzinas cxlovekis.

2008-09-16, vtorek. Mnogju analiznikis dumajut zxe kolaps USA-ju ekonomiaf es pricxinilju ot Irakju i Afganzemju voinas, podobuo takak Afganzemju voina spesxil ekonom-kolaps Soviet-Soiuzuf. Ziavuo tut-vremju Rosju guverie ucxil ot bilju osxibkas i vmest masaju virob tradicju oruzxief sosredijt om razvitie nad-modernju raketifs i podobju oruzxief.

2008-09-16, vtorek. Haagju tribunal vnov podtverdil dva-razju standard i proti-Slaviansk rasizm usled osudenie musulmnikju kriminalnikuf, Rasxim Delicx, tolk om tri rocxis zaklucxenief. Nedavnuo odnakju tribunal svobodil Kosovo-Albanju masa-ubitelis. Odnakvremuo Haagju tribunal podajt nai-strogju karas om Serbju ili Horvatju podozrenikis i gospic Voislav Sxesxel es suditlju tolk za jeg knigis.

2008-09-16, vtorek. Financju cunami spuskilju usled kolaps neskolk USA-ju mega-bankis prosxlju 'Cxernju Nedelek' zatopijt birzas okol Vset. Pocxti vse birzas prodolgijut nizit i tut kolaps udaril tozx cen neftuf ktor nizil om uroven okol 91 USD za bocxka.

2008-09-15, ponedelek. Prosxlju nocx v Marmarju Morie, u Turcju grod Bandirma, potopil perevoz-korab ktor imal okol sto cxlovekis na palub. Priblizuo 70 ludis bili spasilju ostatju es propadalju.

2008-09-15, ponedelek. Skandal okol Cxinaju problemju bebi-mlek prodolgijt. Ziavuo, produktitel pridal v bebi-mlekuf otravju, opasju i protizakonju substancis abi bebi-mlek prohodil i obmanil kontol ktor kontrolil protein-soderzxenie produktuf. Usled tut skandal neskolk detes umirali i prinaimensx 1300 imali zdrov-problemis. Do 10-tisicx detes pitili otravalju 'Sanlu' mlek-prosxok.

2008-09-15, ponedelek. Pakizemju voisko obstrelil USA-ju votletis ktor peresecxili Pakizemju granc v zapad-Pakizemju provincia Vaziristan.

2008-09-15, ponedelek. Din iz naivelju invest-bankis Vsetuf, USA-ju bank 'Lehman Brothers' oglosil bankrot. Pocxti odnak-vremuo 'Bank of America' oglosil zakup inju invest-bankuf, 'Merill Lynch'. Tut bankrot, takak vse pred-idilju bankrotis i nedavnju hipotek kriza, podtverdijut vazxnju problemis USA-ju ekonomiaf. Bankrot om Lehman Brothers mozx startit domino-efekt, lavin bankrotifs i kolaps celoju USA-ju ekonomiaf. Zxurnalistis nazvali vcxeraju den 'Cxernju Nedelek'.

2008-09-14, nedelek. V USA zudelaju pasazxirju letidlo tipuf Boeing-737 avaril u sred-Rosju grod Perm. Vse 88 cxlovekis na palub om letidlo, 82 pasazxiris i sxes cxlenis ekipazxuf, utratili zxizn. Letidlo nalezxil Rosju aviac-firma Aeroflot. Mezxu zxertvas bili siem detes i pasazxiris iz Rosia, Azerbia, Ukrainia, Francia, Sxveicaria, Latvia, USA, Nemcia, Turcia i Italia. Pricxin avariaf esxte ne es jasnju no nektor sleditelis podozrejut zxe letidlo avaril usled motor-problem.

2008-09-14, nedelek. Prosxlju nocx vzrivil v Indju glavn-grod Nov-Delhi serial bombis ktor smertil prinaimensx 20 cxlovekis. Do tper ne znalju grup, takzvanju 'Indju Mugxahadnikis', prinal otvetost.

2008-09-13, subotek. Bulgarju grancnikis zaderzxili 41-rocxju zxen ktor probil kontrabandit 20 kg heroinuf iz Turcia. Podcxas prosxlju rocx 2007, konfiskili Bulgarju grancnikis pocxti tisicx kilogramis heroinuf. Din kilogram heroinuf cenijt okol 45-tisicx Euro.

2008-09-13, subotek. Cxinaju autoritet naidil neskolk duzinas dobavju zxertvas bolot-lavinuf ktor udaril sever-Cxinaju provincia Sxanci prosxlju ponedelek. Zem-lavin bil spuskilju usled potokju dozxdis ktor lomili damba. Ofisju cxislo zxertvas tper perevisxil 250, no nektor sleditelis dumajut zxe pod bolot mozx but podgrobilju esxte neskolk sto-oikas cxlovekis.

2008-09-13, subotek. Usled strah zxe start om LHC, ili Velju Hadronju Kolizitor, ktor startil prosxlju sredek v Zxeneva, bu tvorit cxernju dira ktor bu pozxirat celoju Zemla, sxesnades-rocxju Indju mlodica, Chayya, smertil seba. Mlodju i strah-polnju Chayya poglotil muhak-otrava i umiral.

2008-09-13, subotek. V sever-vostokju Cxehia sotreskili dva tovar-poezdis. Pravdapodobuo din poezd-voditel zaspatil i taranil zad inju poezduf. Zaspatilju voditel utratil zxizn.

2008-09-13, subotek. Podcxas trenirenie v Sibiria Rosju voisko testil takticxju raket tipuf Tocxka-U, vazxitsju okol dva-tonas i nesitsju 500 km bomb-materiaf do distancia 120 kilometris. Tut tip takticxju raketuf es upotrebitju ot pehot dla nisxtovenie om protinikvoi sxtab-ofis.

2008-09-13, subotek. Indju nauknikis uspehuo testili voisko-raket Astra, tipuf vozduh-vozduh, ktor imajt dosag okol 110 kilometris.

2008-09-13, subotek. V grod Atlapulko, ktor es tolk neskolk kilometris juguo ot Meksik-grod, Meksikju polcia naidil 24 so-viazilju, smertilju, zustrelilju telos. Tper polcia sledstvijt esli mertvnikis es zxertvas om organizilju kriminalstvo. Tolk pred dva siemdenis des-tisicxis protestnikis marsxili v Meksik-grod i vimagali ot guverie ohrona ot organizilju kriminalstvo.

2008-09-13, subotek. Usled sudar dva poezdis v zapad-USA-ju sxtat Kalifornia bili smertilju prinaimensx piatnades cxlovekis. Sudar pasazxirju i tovarju poezdis slucxil v San-Fernando dolina nedalkuo ot Los-Angxeles. Pricxin avariaf bil ne-ostrozxost voditeluf om paszxir-poezd.

2008-09-13, subotek. Naivelju prirodju katastrof USA-ju historiaf bil uragan ktor udaril Teksasju grod Galveston v rocx 1900 i smertil siem tisicx obitatelis. Uragan Ike blizijt odnakju breg i es esxte plus mocju cxem bil tot uragan v rocx 1900.

2008-09-13, subotek. Vcxera vecxer seba-bombnik taranil voz-bomba proti polcju stancia v sred-Irakju grod Dugxail, ktor es severuo ot Bagdad, smertits prinaimensx 31 cxlovekis. Bolsxost zxertvas bili civilnikis. Soglosuo s raportis seba-bombnik smertil tolk din polcnik.

2008-09-13, subotek. Rosju pod-premier, gospic Sergei Ivanov, oglosil zxe do rocx 2012 Rosju sistem globalju navigenief, Glonass, bu pokrivat celoju Zemlaju poverh. Tper Glonass soderzxijt 22 sputnekis i do konc tut rocxuf bu gorpuskilju esxte sxes navig-satelitis.

2008-09-12, piatek. Soglosuo so Serbju prokuratonik, Vladimir Vukcxevicx, zaderzxenie om bilju Serbju generalnik Ratko Mladicx bu plus slozxju cxem bilo zaderzxenie om Radovan Karagxicx ibo Mladicx es ohronatju ot Serbju radikalnikis ktor es gotovju upotrebit oruzxie.

2008-09-12, piatek. Bilju senatnik za USA-ju sxtat Rhod-Ostrov, gospic Lincoln Chafee, skazal zxe pod-prezidentju kandidatnica, Sarah Palin, es 'derzju divnnik'. Popri inju izrecxenie Palin skazal zxe 'Bozx hotil abi USA napadil Irak'. Palin podporijt vstup Ukrainiaf i Gruziniaf v NATO-f takak sankcias proti Rosia.

2008-09-12, piatek. Podcxas dvaju cxetvert tut rocxuf rastenie Slovenju ekonomiaf dosagil uroven om 5,5 proc za rocx.

2008-09-12, piatek. Usled uragan Ike ktor blizijt Teksasju breg cen neftuf vnov perevisxil uroven sto-dolaris za bocxka (159 litris). Prosxlju cxtirek bocxka neftuf cenil mensx cxem 97 dolaris za bocxka. V Teksas es centr USA-ju neft-promisluf.

2008-09-12, piatek. Rosju parlament, Duma, prinal novju zakon o Rosju Grodnikost i dla polucxenie om Rosju pasport dla Rosianis domovitsju v zagrancie. Soglosuo s novju zakon zagrancju Rosianis uzx ne nuzx domovit piat-rocxis v Rosia ili gvorit Rosju jazika. Bravo Rosia!

2008-09-12, piatek. Usled uragan Ike ktor es blizitsju Teksasju breg, pristanie Rosju brem-korabuf Progress M-65 u Mezxunarodju Kozmosju Stancia, MKS, bil otrocxilju do 17-ju Septembr. Usled uragan Ike USA-ju kontrol-centr v Hiuston bu zakritju i ne mozx so-trudit podcxas pristan-manevr.

2008-09-12, piatek. Venezuelju prezident, Hugo Chavez, izgonil USA-ju posolnik, takak protest proti USA-ju organizenie i podpor dla sxtatju perevrot v Bolivia. USA-ju agentnikis probijut razdelit Bolivia, otdelit gas-bogatju vostok ot bedaju zapad krainuf. Prezident om Bolivia es Evo Morales, pervju Amerindju prezident krainuf. Usled problemis pricxilnju ot razdelnikis uzx umirali prinaimensx 8 cxlovekis. Razdelnikju teroristis tozx vzrivili gas-trubvod.

2008-09-12, piatek. Usled bakter Listeria umirali v Kanadia okol 20 cxlovekis. Bakter bil razsxirilju posred miaso-produktis iz din Torontoju miaso-zavod.

2008-09-12, piatek. Prosxlju nocx slucxcxil pozar na tovar-poezd v podmorju tunel mezx Britzem i Francia. Usled pozxar vse provoz v tunel bil pererivilju. Cxtirnades cxlovekis bili poranilju.

2008-09-12, piatek. Podcxas navestenie Polakiaf, Rosju ministr zagrancief, gospic Sergei Lavrov, obiasnil zxe popri Rosju strategju arsenal planitju USA-ju proti-raketju voina-baz ne mozx imat inju ciel. Lavrov tozx skazal zxe nasilju vtiaganie nektor krainifs v NATO-f grozijt Europju bezopasost.

2008-09-11, cxtirek. Usled perervazx ekonomju pesimizmuf na mezxunarodju birzas takak usled ekonom-niz v neskolk krainis Europsoiuzuf, cen om Euro nizil proti inju valutas. Na primer Euro cenijt uzx mensx cxem 1,40 USA-ju dolaruf.

2008-09-11, cxtirek. Okapi, raritetju zver poviazju so zxiraf bil fotovilju v Kongo. Okapi es podobju zebra no imajt plus dolgju sxea i velju usxis.

2008-09-11, cxtirek. Tut den USA pomnijt siemju kazxd-rocxie napadenief om Vsetju Torgju Centr, VTC, v Nov-Jork. Pred siem rocxis dva pasazxir-letidlos taranili obdva vezxas om VTC, ktor usleduo zavalil. Do tper bolsxost USA-ju grodnikis sumnijut ofisju verzia gibeluf i verijut zxe to bil konspiracia Busxvoi rezximuf abi imal izvinenie napadit Irak i kradit Irakju neft. Triju letidlo taranil praznju cxast Pentagonuf gde pricxinil mensxju usxterb. Cxtirju letidlo, ktor planil taranit Busxvoi Belju Dom, bil dolstrelilju nad Pensilvania.

2008-09-10, sredek. Rosju brem-korab tipuf Progress M-65 bil tut vecxer gorpuskilju dla dva-denju put k Mezxunarodju Kozmosju Stanciaf, MKS. Brem-korab prinesijt dla ekipazx om MKS eda, palivo, voda takak pervju Rosju inteligentju ili komputorilju kozmos-odev.

2008-09-10, sredek. Dva Rosju strategju bomb-letidlos tipuf TU-160 pristanili vo Venezuel takak socxast voisko manevris. Letidlos bu trenirit nad neutralju voda u Venezuel i posle neskolk den bu vernut v Rosiaf.

2008-09-10, sredek. Grup cxtir NATO-ju voina-korabis otehal iz Cxernju morie  posle konc planilju manevris.

2008-09-10, sredek. Cxisloju nauknikis i obitatelis trevogijut tut-utroju start om LHC v Zxeneva. Strah-plotkaris tverdijut zxe LHC-akcelerator bu tvorit Zemla-pozxiratsju cxernju dira ktor bu glotit celoju Zemla. LHC, ili Velju Hadronju Kolizitor, akceleratijt Hadronis do svetlo-bistrost i pricxinijt onivoi kolizia. Hadron es grup om kvarkis, takak naprimer Protonis ili Neutronis, spol-derzxitju ot Mocju Jadroju Sila. Mocju Jadroju Sila es din iz neskolk silas, takak pritiazxenie ili magnetost, spol-derzxitsju kozmos.

2008-09-10, sredek. Organizacia Neft-Eksportitsju Zemis, ONEZ, prikazil cxlenju krainis ne perevisxit svoi quotas, ibo cen neftuf na mezxunarodju birzas pervju raz ot April 2008 nizil pod uroven sto dolaris za bocxka.

2008-09-10, sredek. Cxtir burias ktor udarili Haiti podcxas prosxlju mesacx smertili prinaimensx 350 obitatelis. Uragan Ike, ktor opustosxil Kuba tper dvigajt v napramenie om USA. Poskroz fakt zxe Kuba bil udarilju ot dva mocju uraganis, Gustav i Ike, soglosuo s raportis bili smertilju tolk cxtir cxlovekis - usled vel-dobrju organizacia i ohrona obitatelis.

2008-09-10, sredek. Soglosuo s proslavju zxurnalist Bob Woodward USA-ju voisko upotrebijt v Irak tainju smertenie om opozicnikis USA-ju okupaciaf. USA-ju voisko imajt tainju smert-eskadronis ktor ubijut vse opozicnikis okupaciaf takak podporitelis om Irakju povstanikis. Smert bez sud i bez suditel. Podobju smert-eskadronis upotrebijt USA-ju rezxim dla ubitie tverd-glovju politnikis i opozicnikis v USA i vo vse krainis Vsetuf. Prakticxju USA-ju demokratia. Al-Zavahiri, Egiptju nacxalnik om Al-Kaida, v novju video obvnil Iran za sotrudie s USA v borba proti Al-Kaida i v tainju smertenies cxlenis om Al-Kaida v Irak i v Afganzem.

2008-09-09, vtorek. V pristanisxtie sever-Espanju groduf Tarragona dnes potopil tanker-korab nesitsju tisicx tonas neftuf. Soglosuo s Espanju autoritet situacia es pod kontrol i ne grozijt ekologju katastrof.

2008-09-09, vtorek. Konc Vsetuf? Es mozxju zxe tut den es posledju den nasx zxiznuf i nasx civilizaciaf. V mezxunarodju nauk-institut CERN, zavtra bu 100 metris pod zemla, pod Sxveicarju grod Zxeneva, spuskilju nai-novju LHC-akcelerator ktor bu akcelerat pod-atomju cxastinis do svetlo-bistrost. Cxisloju nauknikis trevogijut zxe tot akcelerator mozx pricxinit katastrof i nisxtovit celoju zemla. Sokratenie LHC znacxijt 'Large Hadron Collider'.

2008-09-09, vtorek. Veditel nai-velju Gruzinju opozicju polit-partaf, gospic David Gamkrelidze, vizval Saakasxvili abi otstupil zo svoi funkcia. Gamkrelidze vinijt Saakasxvili za proigralju voina i za Gruzinju okupacia.

2008-09-09, vtorek. Usled visxitsju protistanie Afganzemju povstanikis Pentagon bu peremestit 8-tisicx voiakis iz Irak v Afganzemuf. Tper imajt USA v Irak okol 144-tisicx i v Afganzem okol 33-tisicx voiakis.

2008-09-09, vtorek. Rosia oglosil zxe posle priehanie sleditelis iz Europsoiuz bu iztiagat svoi voisko iz Gruzinia, no bu mestovit 3800 voiakis v Jugju Osetia i odnakju cxislo v Abhazia. Pentagon tut utro oglosil zxe bu pererivit voisko-podpor Gruziniaf. Sleditelis podozrejut zxe to vse es socxast dogvoruf mezx Medvedev i Sarkozi.

2008-09-09, vtorek. Okol tri-duzinas cxlovekis bili razgnetilju usled vcxeraju skala-lavin v sever-Cxinaju provincia Sxanci. Zem-lavin bil spuskilju usled potokju dozxdis.

2008-09-08, ponedelek. Usled stroguo nizitsju cen neftuf, Organizacia Neft-Eksportitsju Zemis, ONEZ, obsudijt nizenie neft-produktenief. Tut-vremuo ONEZ produktijt 30,5 milion bocxkas neftuf za den. Cen neftuf es tper okol 106 no nedavnuo dosagil pocxti 150 dolaris za bocxka.

2008-09-07, nedelek. USA-ju guverie pereimal dva gigantju hipotek-bankis, Freddie-Mac i Fanny-Mae. Obdva hipotek-bankis imali vazxnju problemis usled kolaps USA-ju dom-promisluf ktor obezdomovil neskolk milion obitatelis.

2008-09-07, nedelek. Uragan Ike es uzx dvaju uragan kategoriaf 4 ktor udaril Kuba. Prosxlju nedelek uragan Gustav opustosxil zapadju Kuba, i dnes uragan Ike udaril jug-vostokju gran om Kuba i grozijt opustosxit pocxti celoju ostrov.

2008-09-07, nedelek. Na Horvatju ekspres-dorog tut utro avaril turist-autobus nesitsju 49 Slovakju pasazxiris dla prazdenis u Horvatju morie. Prinaimensx piatnades cxlovekis bili smertilju i okol 20 poranilju. Soglosuo s pervju raportis pravdapodobju pricxin avariaf bil tehnicxju problem.

2008-09-07, nedelek. Novju Karibju uragan Ike vcxera dosagil sila kategoriaf 4, to es imajt vitr bistrostuf 215 km/cxas. Uragan Ike dvigajt v napramenie om Bahama, Kuba i Florida. Ocx uraganuf es tper nad Turks i Kaikos ostrovis. Kubaju autoritet ostrozxil obitatelis i skazal zxe pocxti celoju krain es ogrozilju ot uragan Ike.

2008-09-07, nedelek. 27-tisicx trudnikis v Boeingvoi letidlo-zavod v Seattle nacxili straik. Usled straik Boeing pererivil virob novju Dreamliner pasazxirju letidlof i bu utratit prinaimensx sto-milion dolaris. Trudnikis straikijut za visxjusx viplatba. Takzvanju 'Dreamliner' es realuo Boeing-787, novju letidlo ktor esxte ne letil.

2008-09-06, subotek. Bulgarju ministrie cxrezobicxju situacias prosil pomoc ot Europsoiuz i ot NATO dla gasenie ogromju les-pozxaruf v jug-zapadju Bulgaria u Blagoevgrad.

2008-09-06, subotek. V USA-ju sxtat Teksas, vo zver-ogrod velgroduf Dallas umiral nai-starju gorila vsetuf. Poginalju zxen-gorila imenil Gxeni i imal 55 rocxis.

2008-09-06, subotek. Tut utro startil v Pekin trinadesju Paralimpiad vsetuf. Paralimpiad es olimpiad dla kalekalju sportnikis.

2008-09-06, subotek. Dva Ukrainju podkupilju marionetnikis, Juwxenko i Timosxenko vnov nacxili svoi pred-izvolbaju teatr. Obdva vnov simulijut zxe imajut vzaimju problemis - abi visxili cxislo svoi podporitelis i izvolitelis i odnakvremuo nizili cxislo podporitelis dla Janukovicxvoi blok. Poskroz Timosxenko tper simulijt priatelost s Janukovicx i podpor Rosiaf, onai ciel es tolk visxit cxislo svoi podporitelis vo vostokju Ukrainia. No takak ona delal prede, posle izvolba ona bu vnov sodinit s Juwxenko proti Janukovicx i bu vtiagat Ukrainia v NATO-f i pozvolit postroenie USA-ju proti-Rosju voina-bazis v Ukrainia. Tut-vremju 'problemis' mezx Juwxenko i Timosxenko es tolk simulitju ibo obdva es trenirilju i podkupilju ot USA i obdva prosxlju siemden vstretili Busxvoi pod-prezident Dick Cheney.

2008-09-06, subotek. Na bedaju prigrod Egiptju velgroduf Kairo padali ogromju balvanis smertits duzinas obitatelis. Tocxnju cxislo zxertvas esxte ne es jasnju. Balvanis padali iz sosedju gora.

2008-09-05, piatek. Posle USA-ju okupacju voisko masakril duzinas obitatelis v ugrancju oblast, obdva Pakizem i Afganzem protestili. Pentagon podtverdijt napadenie no umensxijt cxislo civilnikju zxertvas.

2008-09-05, piatek. Posle podstrekanie proti-Rosju cxutie v Azerbia i v Gruzinia, problem-tvoritel i Busxvoi pod-prezident Dick Cheney, vcxera priehal v Ukrainiaf podporit podkupilju marionetnik Juwxenko. Nedavnuo Juwxenko perezxival guver-kriza usled sotrudie om Julia Timosxenko s neskolk opozicju polit-partas. Obdva Juwxenko i Saakasxvili bili montirilju posred USA-ju tainju voiskos i medialis, upotrebits proti-zakonju sxtatju perevrotis maskirilju takak "rozaju i oranzxju revolucias".

2008-09-04, cxtirek. Soglosuo s prezident Europju Centrju Bankuf, gospic Jean Claud Triche, ekonom-rastenie v Europsoiuz prodolgijt nizit poki inflacia visxijt.

2008-09-04, cxtirek. V USA zudelalju vrotlet tipuf Bell-212 avaril v Persju zaliv okol 80 kilometris ot Dubai. Vse siem cxlovekis na palub vrotletuf utratili zxizn.

2008-09-04, cxtirek. USA-ju vedenie, Busx i Cheney, vnov izdumali Angloju jazika. V Busxvoi jazika 'humanizmju pomoc dla Gruzinia' znacxijt: grozd-bombis, proti-tankju raketis i inju oruzxie. Ziavuo, za dengi, terorist Saakasxvili es ohotju borbat za USA novju voinas proti Rosia. Kak bu imenit novju jazika? Busxio?

2008-09-04, cxtirek. Dva Rosju brem-letidlos tipuf IL-76 pristanili v Kubaju glavn-grod Havana prinesits pervju cxast Rosju pomocuf dla zxertvas hurikanuf Gustav.

2008-09-04, cxtirek. Usled globalju kriza rastenie Irlandju ekonomiaf stopil i beztrudost dosagil uroven 6,1 proc. Tper naivisxju beztrudost Europsoiuzuf imajt Espania, gde beztrudost perevisxil 10 proc.

2008-09-04, cxtirek. McCainvoi pod-prezidentju kandidatnica, Sarah Palin, proglosil: 'Bozx nams prikazil napadit Irak'. Sleditelis trevogijut mozxju izvolbaf om McCain i Palin i sledju rastenie USA-ju militarizmuf.

2008-09-04, cxtirek. Tut utro startil v Petergrod triju Ros-Japonju invest-forum ktoruf ucxastijut okol 250 Japonju biznesnikis, vklucxuo Japonju ministr ekonomiaf i promisluf.

2008-09-04, cxtirek. Pakizemju guverie vcxera predlozxil protest proti USA-ju vtorganie v Pakizemuf i smertenie Pakizemju civilnikis. Soglosuo s raportis, dva USA-ju voisko-vrotletis nesitsju voiakis prizemili u Pakizemju mal-grod Angoor Ada, v Pakizemju provincia Jugju Vaziristan, i napadili civilnikis takak podozretju podporitelis om Afganzemju povstanikis. Tocxnju cxislo zxertvas ne es jasnju. Predstavatel USA-ju voiskof podtverdil napadenie Pakizemuf i narusxenie Pakizemju suverenostuf. Motiv cxrez-grancenief i napadenief ne es znatju.

2008-09-03, sredek. Busxvoi pod-prezident, Dick Cheney, tut den navestijt sred-Azju krainis. Cheney startil svoi turne v neft-bogatju Azerbia. Dnes bil tozx obnazxilju zxe USA bu platit Saakasxvilivoi rezxim din-gigalion dolaris za jegoi voina proti Rosia. Pravdapodobuo bolsxost tot 'pomocuf' bu novju oruzxie proti Rosia dla novju voina proti Rosia i dla podpor terorizmuf v Kavkazia. Nektor sleditelis podozrejut zxe glavnju ciel Cheneyvoi turne es naidit novju kontrakt-voiakis i kontrakt-voiskos dla novju voinas proti Rosia.

2008-09-03, sredek. Uzx triju USA-ju voisko-korab pereplovil skroz Istanbul v Cxernju Morief. Vse tri voisko-korabis poziavuo dovozijut v Gruziniaf humanizmju pomoc, no soglosuo so sleditelis mezxu humanizmjju pomoc es ukrilju oruzxie takak grozd-bombis i proti-tankju raketis dla terorist Saakasxvili.

2008-09-03, sredek. Ukrainju ot USA podkupilju marionetnik i protizakonju perevrotnik Juwxenko tper obvinijt opozicju polit-partas om proti-konstitucju perevrot. Ziavuo, tri dominirju partas, Parta Regionis, Komunistju Parta i blokTimosxenko probijut tvorit novju koalicia.

2008-09-02, vtorek. USA-ju korabnik ktor bil smertilju v Afganzem prosxlju subotek es piat-stoju USA-ju zxertva okupaciaf Afganzemuf.

2008-09-01, ponedelek. USA-ju organizacia Zgled Ludju Pravos takak inju informnikis podtverdili zxe Saakasxvilivoi kriminalju rezxim upotrebil grozd-bombis tipuf M85 proti Jug-Osetju obitatelis takak proti Rosju mier-tvoritelis. Rosju ministr zagrancief oglosil zxe nedavnju perepodanie 'humanizmju pomocuf' ot USA soderzxil oruzxie. Rosia vimagajt oruzx-embargo proti Gruzinia poki es veditju ot Saakasxvili.

2008-09-01, ponedelek. Tut den startil musulmnikju Ramadan-mesacx, podcxas ktor es zapretitju edat podcxas den no pozvolitju zxrat, pereedat i obzxrat podcxas nocx. Ramadan-mesacx koncijt s tri-denju Cukor-Sviatak.

2008-09-01, ponedelek. V bolsxost Slaviansk krainis tut utro es ofisju start novju sxkol-rocxuf dla des-milionis Slaviansk detes ot Sredzemju Morie do Tih-Okean. Tut den es tozx smutju kazxd-rocxie Beslanju masakruf.

2008-08-31, nedelek. Franc-Sxveicarju amatorju astronomnik Michel Ory uziavil novju komet. Uziavilju komet ktor imajt diametr okol 20 tisicx kilometris bu imenit posle uziavitel Komet Ory. Komet Ory obkruzxijt okol sunce din raz za dva-sto rocxis i bu naidobruo vidimju tut Oktobr i Novembr.

2008-08-31, nedelek. Posle opustosxenie zapadju Kubaf i vstup v Meksikju zaliv tropik-buria Gustav statil mega-hurikan kategoriaf 4. Okol dva-milionis obitatelis om Nov-Orlean i inju USA-ju oblastis u Meksikju zaliv bili evakuacilju. Pred tri rocxis hurikan Katrina smertil 1600 obitatelis om Nov-Orlean.

2008-08-31, nedelek. Posle hipotekju kriza usled ktor neskolk milion USA-ju rodzinis utratili svoi domis podcxas posledju rocxis, cen domis v USA nizil om 25 - 30 proc.

2008-08-31, nedelek. Rastenie Espanju ekonomiaf nizil i dosagil piatnades rocxju minim. Podcxas prosxlju rocx Espanju ekonomia rastil tolk 0,1 proc i Espania imajt naivisxju beztrudost Europsoiuzuf. Tutvremuo naivisxju rastenie v Europsoiuz imajt Slovakju ekonomia.

2008-08-30, subotek. Uzx sto ludis bili infekcilju i cxtir umirali usled epidemia holeraf ktor startil pred tri siemdenis v Iran.

2008-08-30, subotek. Zemtrasenie silaf priblizuo 6 gradusis Rihtersxkalaf ktor udaril tut utro jug-zapadju Cxinaju provincia Sicxuan nisxtovil okol tisicx domis i soglosuo s pervju raportis smertil dva-duzinas obitatelis. Pred neskolk mesacxis masaju zemtrasenie v odnakju oblast smertil 70 tisicx i obezdomovil 10 milion obitatelis.

2008-08-30, subotek. Tropik-buria Gustav vnov siljuvil i statil hurikan kategoriaf 3. Tper es Gusav nad zapadju Kuba i es mozxju zxe posle vstup v Meksikju zaliv hurikan Gustav bu statit esxte plus mocju.

2008-08-30, subotek. Sud v USA-ju sxtat Ohio osudil 28-rocxju zxen za ubitie. Gospica Arnold v rocx 2005 smertila svoi cxtir-mesacxju docx v mikropecx.

2008-08-30, subotek. Prosxlju nocx grup Kosovoju Albanis domovitsju v severju, Serbju cxast om Kosovo, brutaluo pobili i poranili Serbju mlodic. Mlodju Serb es hospitalizitju s vazxnju poranenies, vklucxuo smert-opasju tras mozguf. V Serbju cxast om Kosovo domovijut okol tri-tisicx Albanis. Glavnju pricxin Kosovoju problemuf es nizju porodimost om Serbis i malju podpor porodostuf ot Serbju ortodoksju cerkov.

2008-08-29, piatek. Usled tropik-buria Gustav ktor blizijt Meksikju zaliv, cen neftuf tut den perevisxil uroven 117 USD za bocxka. V oblast Meksikju zalivuf es okol 40 proc USA-ju neftju rafinir-zavodis.

2008-08-29, piatek. Tut den bilju prezident om Republika Srpska, gospic Radovan Karagxicx, vnov poziavil pred Haagju Tribunal. Karagxicx skazal zxe Haagju tribunal ne es mezxunarodju tribunal no zxe es NATO-ju tribunal ktor hotijt jeg nisxtovit. Karagxicx ne uznajt pravo Haagju tribunaluf jeg sudit i ne ocxekajt spravedlivju sudenie ot tot 'NATO-ju tribunal'.

2008-08-29, piatek. Iz Belgju lecxarju laborator u grod Charleroi utecxil radioaktivju jod. Soglosuo s nainovju testis kvantit utecxilju radioaktivju joduf es plus velju cxem nauknikis obgodali.

2008-08-28, cxtirek. Soglosuo s Rosju sleditelis Gruzinju voisko vnov predgotovijt dla novju napadenie Jug-Osetiaf. Odnakvremuo USA-ju voina-korabis nabregijut v Suhumi svezxju voina-zapasis dla svoi podkupilju marionetnik, Saakasxvili, dla novju voina proti nezavisju oblastis i Saakasxvili spesxijt ispravit Gruzinju letisxties dla prizemenie USA-ju voina-letidlos. Es mozxju ocxekat zxe Saakasxvili bu startit novju voina proti Rosia i bu vimagat podpor ot USA-ju voisko-korabis prisutju v Cxernju Morie.

2008-08-28, cxtirek. Rosju voisko tut den testil novju dalk-distancju raket nevidimju dla sistemis proti-raketju obronaf. Novju raket tipuf RS-12M-Topol bil gor-puskilju iz sever-Rosju kozmos-drom Pleseck.

2008-08-28, cxtirek. Rosju premier Putin skazal zxe Gruzinju voina i Saakasxvilivoi napadenie Jugju Osetiaf bil izdumalju ot Gxorgx Busx abi podporil McCainvoi prezidentju kandidatur. Posle napadenie Jugju Osetiaf i Rosju obrona Jugju Osetiaf USA-ju propagand perevrotil faktis i obvinil Rosia za napadenie Gruziniaf.

2008-08-28, cxtirek. Nemcju proti-Slaviansk kancler Angela Merkel usilijt om prinatie Gruziniaf v NATO-f. Cxisloju Nemcju politnikis kritikijit onaf ibo dumajut zxe Saakasxvili es nepredskazamju i es mozxju ot jeg ocxekat libsxto vklucxuo napadenie Rosiaf i vimaganie pomocuf ot NATO.

2008-08-28, cxtirek. Tropik-buria Gustav ktor udaril Haiti, gde smertil okol 22 obitatelis, tper postupijt v Kubaju napramenie. Ibo nektor sleditelis ocxekajut zxe Gustav bu udarit tozx neft-platformis v Meksikju zaliv, cen neftuf na mezxunarodju birzas visxil.

2008-08-27, sredek. Odnakju proti-Slaviansk i proti-Rosju krainis ktor razdelili Serbia i otdelili Kosovo ot Serbia tper krikijut nai-gromkuo zxe otdelenie om Jug-Osetia i Abhazia es proti-zakonju. Esli Kosovo bil 'specialju situacia' tozx Jug-Osetia takak Abhazia es 'specialju situacia'.

2008-08-27, sredek. Bilju prezident om Republika Srpska, gospic Radovan Karagxicx, obrotil om sekretar-grup Haagju tribunaluf i vimagal zmen suditelifs, ibo tut-vremju suditelis narusxili jegoi pravos.

2008-08-26, vtorek. Nemcju kancler Angela Merkel kritikil uznanie Jug-Osetiaf i Abhaziaf of Medvedev. No Merkel skazal nisxto zxe ona bil din iz pervju politnikis ktor uznal proti-zakonju 'nezavisost' om Serbju provincia Kosovo. Proti-zakonju otdelenie om Kosovo startil ot-stabilenie celoju Vsetuf i visxil grozba novju voinaf.

2008-08-26, vtorek. Posle vizva ot obdva gorju i dolju parlamentis Rosiaf, Rosju prezident Medvedev tut den ofisuo uznal nezavisimost Abhaziaf i Jug-Osetiaf. Odnakvremuo neskolk USA-ju atom-oruzxilju voisko korabis pristanili u Gruzinju breg i prinesili nai-modernju oruzxie dla svoi podkupilju marionetnik Saakasxvili.

2008-08-26, vtorek. Prosxlju siemden v sever-zapadju Afganzem USA-ju voisko so svoi bombis smertil prinaimensx 90 Afganzemju civilnikis, iz ktor priblizuo dva-tritinkis bili detes.

2008-08-26, vtorek. Gensxtab Rosiaf oglosil zxe podcxas prosxlju siemden NATO statil cxrezobicxuo aktivju v sever-vostokju oblast om Cxernju Morie i imajt v tot oblast 9 voina-korabis ktor imajut na palub strategju jadroju raketis s dosag do tri-tisicx kilometris. Pravdapodobuo Busx i Saakasxvili predgotovijut novju voina proti Jugju Osetia i Abhazia.

2008-08-25, ponedelek. Rosju gor-parlament tut utro vizval Rosju prezident Medvedev abi uznal nezavisimost om Jugju Osetia i om Abhazia.

2008-08-24, nedelek. U Kirgizju glavn-grod Bisxkek avaril v  USA zudelalju pasazxirju letidlo tipuf Boeing 737-200 ktor imal 123 cxlovekis na palub. Tocxnju cxislo prezxitelis esxte ne bil oglosilju. Letidlo prinadlezxil privatju aviac-firma Itek-Air. Pravdapodobju pricxin om avaria bil tehnicxju problem.

2008-08-24, nedelek. Tut vecxer koncil v Cxinaju glavn-grod Peking letoju Olimpiad. Sledju letoju Olimpiad bu slucxit v rocx 20012 v London.

2008-08-24, nedelek. NATO-ju vrotlet tipuf MI-8 avaril vo vostok-Afganzemju provincia Kunar pravdapodobuo usled dolstrelenie ot Afganzemju povstanikis. Tolk din cxlovek bil smertilju. Afganzem es okupacitju ot okol 70 tisicx NATO-ju voiakis. USA vtorgal v Afganzemuf v rocx 2001.

2008-08-24, nedelek. Podcxas taborenie u Italju reka Tiber, ne dalkuo ot Rim, Italju bandnikis napadili, pobili i obkradili okol 50-rocxju Holandju suprugis. Zxen bil tozx band-znasililju.

2008-08-23, subotek. V Jug-Osetju glavn-grod Chinvali vzrivil bomb-sklad. Nikai zxertvas bili raportilju.

2008-08-23, subotek. Soglosuo s ofisju oglosenie, tut utro, posle povstanikis napadili polcju stancia smertits prinaimensx 8 polcnikis, Pakizemju voiakis smertili 35 Talibanju povstanikis v sever-zapadju oblast Pakizemuf u Afganzemju granc.

2008-08-22, piatek. USA-ju okupacju voisko v Irak vcxera puskil Irakju kameranik,Ali al-Masxhadani, ktor delajt dla Reuters i BBC i ktor bil zaderzxilju pocxti celoju mesacx.

2008-08-22, piatek. Serbju ministr zagrancief, gospic Vuk Jeremicx, proglosil zxe proti-zakonju otrvanie om Kosovo ot Serbia tvoril pred-primer dla inju oblastis Vsetuf i es otvetju za napruzxie v Jugju Osetia i v Abhazia. Soglosuo s Jeremicx uznanie om Kosovo ot USA, Germania i inju proti-Slaviansk krainis i rezximis ot-stabilil mnogju oblastis Vsetuf.

2008-08-22, piatek. Prosxlju nocx Gxorgx Busx telefonil so svoi protezxnik i marionetnik Saakasxvili i ziavuo planili novju zverzlos, napadenies i lgas.

2008-08-21, cxtirek. Dnes bil oglosilju zxe podcxas nedavnju sudaris s Afganzemju povstanikis bili tozx smertilju tri Polakju voiakis vo vostokju cxast Afganzemuf ne dalkuo ot Kabul. Tut rocx bili v Afganzem smertilju uzx bolsx cxem 180 okupacju voiakis.

2008-08-21, cxtirek. USA provokacuo poslal oruzxilju torpedo-korab 'USS McFaul' v Cxernju Morief ko Gruzinju breguf.

2008-08-20, sredek. V USA zudelalju pasazxirju letidlo tipuf MD-80 avaril na Madridju letisxtie. 153 cxlovekis bili smertilju devnades prezxili. Na palub letidlof bili 10 cxlenis ekipazxuf i 162 pasazxiris vklucxuo 22 detes.

2008-08-19, vtorek. Afganzemju povstanikis smertili prinaimensx 10 Francju okupacju voiakis vostokuo ot Kabul. Francia imajt okol 1700 voiakis v Afganzem.

2008-08-18, ponedelek. Rosju atletnica, Elena Isinbaeva, dosagil novju Olimpiadju rekord om 5,05 metris v palka-skacxok i vigral zlatoju medal.

2008-08-18, ponedelek. Ukrainju prezident i Busxvoi marionetnik Viktor Juwxenko obvinil svoi bilju aliancnik, Julia Timosxenko, za doverlomenie ibo ona ne podporil Saakasxvilivoi masakr i napadenie Jugju Osetiaf. Saakasxvili i Juwxenko es dobrju priatelis i bili odnakvremuo trenirilju i izberilju ot USA-ju tainju sluzxbas dla protizakonju sxtatju perevrotis v Ukrainia i v Gruzinia. Takzvanju oranzxju i rozaju perevrotis v Ukrainia i v Gruzinia bili izdumalju i organizilju ot USA-ju tainju sluzxbas, podobuo takak oni uzx bolsx cxem sto rocxis organizijut perevrotis v Latin-Amerik ili v takzvanju Bananju Republikis.

2008-08-15, piatek. Takak vsegda i tper USA-ju propagand perevrotijt faktis o Saakasxvilivoi ne-uspehju no brutalju voina proti Jugju Osetia. Na primer iz Saakasxvilivoi napadenie Jugju Osetiaf i masakr Jug-Osetju obitatelifs, USA-ju propagand zudelal 'Rosju agresia'. Podkupilju medialis takak BBC, CNN i podobuo prodolgijut perevrotit faktis i podstrekat proti-Rosju i proti-Slaviansk histeria. Tper es optimalju vrem opredelit ktor guveries, ktor polit-partas i ktor medialis es podkupilju i kontrolitju ot USA-ju rezxim. Busxvoi ministr zagrancief, Kondoliza Rais, priehal v Tbilisif dla peregvoris i planenie s marionetnik Saakasxvili o dalkjusx proti-Rosju voinas i agresia. Mnogju sleditelis ne ponimajut pocx Rosia ne okupacil celoju Gruzinia i ne zamenil Saakasxvilivoi rezxim.

2008-08-14, cxtirek. Posle Saakasxvilivoi brutalju napadenie Jugju Osetiaf, Rosju ministr zagrancief, Sergei Lavrov, skazal zxe peregvoris o nerazdelimost Gruziniaf es tper nerealistju.

2008-08-14, cxtirek. Predstavatelis om USA i Polakia podpisili dogvor o postroenie bazuf proti-raketju obronaf v Polakia - oglosil Polakju perv-ministr i USA-ju marionetnik Donald Tusk. Soglosuo s ofisju oglosenie, USA bu razmestit v Polakia pocxti sto raketis tipuf Patriot.

2008-08-14, cxtirek. Om vtorek Piratis otvodili Taizemju tovar-korab, MV Thor Star, u Somalju breg. Na palub korabuf bil 28-cxlenju ekipazx.

2008-08-14, cxtirek. Poki bolsxost krainis Europsoiuzuf perezxivajut ekonomju kriza, Slovakju i Cxehju ekonomia prodolgijut svoi zdrovju ekonomju rastenie na uroven do 7,6 proc. Ziavijt zxe tper tolk Slaviansk cxlenis Europsoiuzuf podporijut ekonomia i rastenie Europsoiuzuf.

2008-08-10, nedelek. Poskroz politju napruzxie v razlicxju cxastis Vsetuf i poskroz Saakasxvilivoi voina proti Jugju Osetia, cen neftuf na mezxunarodju birzas dosagil nai-nizju uroven prosxlju tri mesacxis. Prosxlju piatek cen neftuf na Nov-Jorkju birza ostatil na uroven okol 115 USD za bocxka.

2008-08-10, nedelek. Prosxlju nocx Rosju voisko izgonil Saakasxvilivoi napaditelis iz Jugju Osetia. Posle Saakasxvili napadil Jugju Osetia, smertil i poranil tisicxis obitatelis, Rosia bil prinudilju obronat svoi grodnikis. Posle izgonenie Gruzinju voiakis iz Jugju Osetia Rosju perv-ministr Vladimir Putin nazval tut napadenie 'prestupie proti Osetju Narod' i proglosil zxe uzx ne es pravdapodobju zxe Jugju Osetia bu libgda sodinit s Gruzinia. Takak sleditelis ocxekali, proti-Rosju i proti-Slaviansk medialis takak CNN, Euronews, BBC i podobuo, podporili svoi podkupilju marionetnik Saakasxvili i lgali o celoju situacia.

2008-08-08, piatek. Tut vecxer nacxil v Cxinaju glavn-grod Peking 29-ju Letoju Olimpiad.

2008-08-08, piatek. Podkupilju i ot USA trenirilju marionetnik i Gruzinju prezident Saakasxvili tut utro startil voina proti Jug-Osetia. Rosju voisko obronajt Jug-Osetju obitatelis.

2008-08-06, sredek. Vo vostoku Turcia vzrivil mezxunarodju neft-trubvod Baku-Tbilisi-Cxeihan, ktor transportijt neft ot Kaspju morie do Sredzemju morie. Vzriv bil pravdapodobuo pricxinilju ot Kurdju povstanikis. Vzriv neft-trubvoduf maluo visxil cen neftuf na mezxunarodju birzas.

2008-08-06, sredek. V Meksik-grod startil vcxera celo-Vsetju siezd imun-bolezuf. Soglosuo s ekspertnikis v celoju vset kazxdju den 7500 dobavju cxlovekis es infekcilju ot imun-bolez.

2008-08-04, ponedelek. Prosxlju nocx umiral vo svoi dom u Moskva 89-rocxju Rosju pisatel Aleksandr Solzxenicin. Tocxnju pricxin smertuf esxte ne es jasnju no pravdapodobuo bil serce-udar ili mozg-udar. Podcxas nedavnju vrem Solzxenicin terpil om visxju krevju gnet. Solzxenicin statil proslavju usled jegoi knigis 'Din den v zxizn om Ivan Denisovicx' i 'Gulagju Arhipelag'.

2008-08-03, nedelek. Panik-beg v Hinduistju hram Nainadevi v sever-Indju sxtat Himacxal Pradesx sposobil smert bolsx cxem 140 pilgrimnikis vklucxuo 40 detes.

2008-08-03, nedelek. Serbju prezident i USA-ju marionetnik, Boris Tadicx, podcxas dnesju recx grozil presledit esxte inju 'voinaju kriminalnikis'. Pred neskolk den Tadicx transportil Radovan Karagxicx v Haaguf. Neskolk sleditelis podozrejut zxe nikai slaviansk zaklucxnik mozx ocxekat spravedlivost ot rasistju proti-slaviansk Haagju tribunaluf ktor svobodil Albanju kriminalnikis.

2008-08-03, nedelek. Posxlju nocx perepolnju kamion padad v rekaf v Indju sxtat Bihar. Bolsx cxem 30 cxlovekis bili smertilju i okol duzina bili poranilju.

2008-08-01, piatek. Naivelju USA-ju voz-firma General-Motors oglosil zxe podcxas dvaju cxetvert tut rocxuf, utratil 15,5 gigalion dolaris. Podcxas odnakju tri mesacxis USA-ju neft-firma Exxon-Mobil profitil 11,7 gigalion USD.

2008-08-01, piatek. USA-ju Mars-voz Feniks podcxas analiz Marsju materiaf podtverdil prisutie om voda.

2008-07-30, sredek. Tut utro vrotlet nesitsju Radovan Karagxicx pristanil v Haagju zaklucxilna.

2008-07-30, sredek. Poskroz masaju protestis, prosxlju nocx Serbju marionetju guverie transportil Radovan Karagxicx v Haaguf. V Haag jeg ocxekajt sudenie ot rasistju proti-Slaviansk tribunal ktor svobodil Albanju zlocxinitelis i ktor otvergil lecxarju pomoc dla Slobodan Milosxevicx. Sleditelis ocxekajut zxe skorue ili pozduo tozx Karagxicx bu umirat v Haag.

2008-07-29, vtorek. Umerju zemtrasenie silaf 5,4 gradusis Rihtersxkalaf udaril nedalkuo ot Jug-Kalifornju vel-grod Los-Angxeles. Do tper bili raportilju nikai zxertvas i tolk mensxju usxterb..

2008-07-29, vtorek. Podcxas vstretie bezaliancju krainifs ktor slucxijt tut rocx v Iranju glavn-grod Tehran, prezident Ahmadinegxad obvinil bogatju krainis za problemis dnesju Vsetuf.

2008-07-29, vtorek. Tut posle-polden slucxil v Belgrad ogromju demonstracia dla podpor om zaklucxilju Serbju veditel, Radovan Karagxicx. Demonstraciaf ucxastili des-tisicxis protestitelis.

2008-07-29, vtorek. Serial neskolk teror-napadenies v razlicxju cxastis Irakuf smertil vcxera bolsx cxem 55 cxlovekis.

2008-07-29, vtorek. Libkto bu statit novju USA-ju prezident, Obama ili McCain, on bu stanit pred rekordju federacju sxtat-bugxetju deficit om pocxti teralion dolaris za rocx. Gda Gxorgx Busx statil USA-ju prezident, USA imal sxtat-bugxetju nad-plus, no Busxvoi voinas i sxtatju terorizm ruinili USA-ju ekonomia. Iz sxtat-bugxetju nad-plus statil deficit i milionis perevazxuo sred-klasju grodnikis utratili svoi domos. Poki USA-ju ekonomia i standard zxiznuf nizijut, Rosju ekonomia i standard zxiznuf bistruo visxijut. Li USA bu perezxivat proti-vrotju mozg-ottecx i Rosia bez-primerju imigrenie?

2008-07-28, ponedelek. Dva bombis ktor vzrivili prosxlju nocx v Turcju vel-grod Istanbul smertili bolsx cxem duzina i poranili okol 70 cxlovekis. Ucxinitelis tut teror-napadenief esxte ne es znalju.

2008-07-27, nedelek. Silaju burias i zatopis v razlicxju cxastis Ukrainiaf smertili uzx prinaimensx trinades cxlovekis i zatopili okol 20 tisicx domis.

2008-07-26, subotek. Tut den Kuba pomnijut 55 rocxis ot start revoluciaf podcxas ktor Kuba svobodil seba ot USA-ju kontrol i startil ne-zavisju.

2008-07-21, ponedelek. USA-ju dalk-distancju strategju bomb-letidlo tipuf B-52 dol-treskil tut utro u USA-ju voina baz na ostrov Guam. Pravdapodobuo vse sxes cxlenis ekipazxuf utratili zxizn. Ostrov Guam es v Tih-Okean okol sxes-tisicx kilometris jug-zapaduo ot Havaia.

2008-07-19, subotek. Vzriv domasxju udorogju bombuf podcxas proehanie voisko-konvoiuf v Indju cxast Kasxmiruf smertil 9 i poranil cxtirnades Indju voiakis.

2008-07-14, ponedelek. Proslavju 33-rocxju USA-ju aktorica Angxelina Gxoli vcera porodil v jugju Francia dvaoicxas: sin i docx. Otec es 44-rocxju aktoric Brad Pitt.

2008-07-14, ponedelek. Posle kolaps Kalifornju hipotek-bankuf IndyMac, USA-ju guverie proglosil zxe bu podporit dva nai-velju hipotek-bankis, Freddie Mac i Fannie Mae cxoi kolaps mozxbi pricxinit vazxnju problemis dla USA-ju ekonomia.

2008-07-13, nedelek. V Parizx startil osnovitsju verh-vstretie takzvanju Sredzemju Soiuzuf, organizilju ot Francju prezident Sarkozy. Tut soiuz dolzx-bi sodinit krainis grancitsju Sredzemju Morie.

2008-07-13, nedelek. Talibanju povstanikis smertili 9 USA-ju okupacju v sever-vostokju  Afganzemju provincias Nuristan i Kunar. Usled mnozxitsju proigras v bitvas proti povstanikis Busxvoi rezxim planijt visxit cxislo USA-ju okupacju voiakis v Afganzem. Tper es v Afganzem bolsx cxem sxesdes-tisicx okupacju voiakis, perevazxuo iz USA. Prosxlju mesacx Afganzemju povstanikis smertili 28 USA-ju voiakis.

2008-07-12, subotek. Rosia pomnijt tut den 65-rocxis ot konc resxitsju tank-bitvaf u grod Kursk. Tot tank-bitva bil nai-velju tank-bitva v historia i bil posle bitva u Stalingrad din iz nai-vazxnju bitvas Dvaju Vsetju Voinaf, bitva ktor predgotovil podkorenie Hitlervoi Nemcia.

2008-07-12, subotek. Din iz naivelju hipotek-podatelis v USA, IndyMac Bank kolapsil. Tut kolaps mozx but start masaju kolapsuf celoju USA-ju bank-sistemuf i ekonomiaf.

2008-07-12, subotek. Podcxas vcxeraju sidenie Sovbezuf Sodinju Narodifs v Nov-Jork, Cxina i Rosia vetovili rezolucia proti Zimbaveju Mugabevoi rezxim. Ziavijt zxe Britzem i neskolk inju krainis posred tot rezolucia i sankcias probili montirit v Zimbabve svoi proti-Mugabeju marionetnikis abi mozxili kontrolit Zimbabveju resursis.

2008-07-11, piatek. Dva naivelju USA-ju guverju hipotek-firmas, Fannie Mae i Freddie Mac perezxivajut vazxnju kriza usled kriza USA-ju hipotekis i milionis USA-nikis ktor bili obezdomovilju podcxas posledju dva rocxis.

2008-07-11, piatek. Cen neftuf na mezxunarodju birzas tut den perevisxil 147 USD za bocxka, sxto es novju rekordju uroven.

2008-07-09, sredek. Podcxas voisko-manevris u Hormuzju Kanal Iranju voisko testil 9 razlicxju voisko-raketis. Usled trevog pricxinilju ot tut test i grozba Iranju napadenief ot Izrael i ot USA, cen neftuf na mezxunarodju birzas vnov visxil na uroven okol 138 USD a bocxka.

2008-07-09, sredek. Gvornikis Irakju guverief virazxili nadezx zxe USA-ju okupacju voisko bu iztiagat iz Irak do rocx 2011. No Busxvoi rezxim otvergijt libkai plan iztiaganief USA-ju voiakifs.

2008-07-08, vtorek. V goras jugju Boliviaf groz-voz nesitsju fermaris dolpadal v propastuf. Prinaimensx 46 cxlovekis bili smertilju, vklucxuo neskolk detes. V Bolivia gruz-vozis es obicxuo upotrebitju dla provoz pasazxiris ktor sidijut vzad na zembulbas i na podobju tovar. Gruzvoz padal okol dva-sto metris.

2008-07-07, ponedelek. Seba-bombnik tut utro taranil svoi automobil v domuf Indju posolief v Afganzemju glavn-grod Kabul. Bolsx cxem 40 cxlovekis, vklucxuo piat Indju diplomatnikis, bili smertilju.

2008-07-01, vtorek. Cen neftuf na mezxunarodju birzas tut utro perevisxil uroven 142 USD za bocxka. Glavnju pricxin tut visxenief es grozba Izraeluf bombit Iran i mozxost voinaf v Perzju zaliv.

2008-07-01, vtorek. Polakju prezident Leh Kacxinski proglosil v gazetju intervu ktor bil publikilju tut utro zxe ne bu podpisit Lisabonju dogvor. Dla Polakju ratifikacia tut dogvoruf es potrebju (jegoi) prezidentvoi podpis.

2008-06-30, ponedelek. 43-rocxju Irannik, Ali Asxarti, ktor bil zaderzxilju pred rocx, bil tut utro osudilju ot Iranju sud dla smertenie za sxpionenie dla Izrael.

2008-06-30, ponedelek. Prinaimensx sxes cxlovekis bili smertilju usled sred-vozduhju kolizia dva USA-ju lecxarju vrotletifs tipuf Bell-407 v USA-ju sxtat Arizona. Kolizia slucxil u bolezdom v grod Flagstaff. Prosxlju rocx dva TV-vrotletis sudarili nad Arizonaju velgrod Phoenix podcxas filmenie automobilju gonenief. Tamgda umirali cxtir cxlovekis.

2008-06-30, ponedelek. Iranju generalnik Mirfaisal Baqerzadeh proglosil zxe Iran es vikopatsju 320 tisicx grobis dla ocxekatju vtorganie USA-ju i inju voiskos ktor planijut napadit Iran. Soglosuo s Hershvoi raport, ktor nedavnuo ziavil v New-York-Times, Busxvoi rezxim predgotovijt napadenie Iranuf pred konc Busxvoi srokuf v Belju Dom. Podcxas nedavnju Busxvoi vizita Britzemuf, Busx probil ugvorit Britzemju premier Gxorgx Brown abi jeg pomocil napadit Iran.

2008-06-29, nedelek. Tut vecxer vo final-igra Europju futbolju cxampionstvof vigral Espania nad Germania.

2008-06-24, vtorek. Soglosuo s nainovju raportis pasazxir-korab 'Princess of Stars' ktor perekidal prosxlju vikend v morie v sredju Filipinia usled taifun Fengsxen imal na palub 864 cxlovekis iz ktor tolk priblizuo 50 bili spasilju.

2008-06-23, ponedelek. V Cxina umiral 22-rocxju Vietnamju mlodic posle prodanie svoi nirkaf. Mlodic prodal svoi nirka abi mozx financit svadba so svoi bremenju priatelica.

2008-06-23, ponedelek. Cxislo obitatelifs om Rosia nizil om cxetvert milion na uroven 141,9 milion. Prosxlju rocx rodilis v Rosia 547 tisicx detes no umirali 752 tisicx obitatelis. Demografju katastrof Rosiaf es nai-velju grozba Rosju bezopasostuf.

2008-06-22, nedelek. Tut den, pred 67 rocxis, fasxistju Nemcia napadil Soviet-soiuz. Podcxas voina bili smertilju okol 45 milion Slavianis ne tolk v Soviet-soiuz no tozx v sosedju Slaviansk krainis, takak Polakia, Cxehia, Serbia i podobuo. Nemcis tozx otvodili neskolk milion Slaviansk detes ot onivoi zroditelis i nasiluo po-nemcili. Tolk malju cxast tot otvodilju i ponemcilju detes bili posle voina vernulju k onivoi rodzinifs.

2008-06-22, nedelek. Posle vcxeraju 3:1 vigra nad Niderlandia, Rosia kvalifikil dla pol-final om Europju cxampionstvo vo futbol. Dnes vecxer bu vo cxetvert-final igrat Italia proti Espania i pobeditel bu igrat sledju cxtirek vecxer vo Viedna proti Rosia v pol-final.

2008-06-21, subotek. Zatopis pricxinilju ot taifun Fengsxen smertili okol dvades cxlovekis vo Filipinia. Taifun Fengsxen prodolgijt dvigat v napramenie om Cxina. Es mozxju zxe posle nedavnju mocju zemtrasenie i zatopis Cxina bu esxte udarilju ot taifun.

2008-06-21, subot. Vtorganie polciaf prosxlju nocx v diskotekuf v Meksikju glavn-grod pricxinil panik i spuskil panik-beg. Usled panik-beg bili smertuo dolstupilju prinaimensx dvanades cxlovekis vklucxuo tri polcnikis.

2008-06-20, piatek. Rosju ministr zagrancief, gospic Sergei Lavrov, ostrozxil proti napadenie Iranuf. Lavrov skazal zxe egzistijut nikai dokazis zxe Iran produktijt jadroju oruzxie. Prosxlju siemden okol sto Izraelju letidlos trenirili napadenie Iranuf i bombenie Iranju jadroju elektrikilnaf v Busxara. Lavrov vizval USA i Izrael abi svoi proglosenies zxe Iran produktijt jadroju oruzxie podporili posred dokazis.

2008-06-19, cxtirek. USA-ju lecxaris pervju raz zdrovili pacient ktor imal velm opasju tip kozxaju rak-bolezuf, takzvanju melanom. Lecxari jeg zdrovili posred klonenie biokletis jegoi vlasnju imun-sistemuf, tipuf limfocit-T. Tut tip kozxaju rak-bolezuf smertijt kazxd rocx bolsx cxem 50-tisicx cxlovekis.

2008-06-19, cxtirek. Tut utro startil peresmirie mezx Palestinju dviganie Hamas i Izrael. Hamas kontrolijt oblast Gaza. Prosxlju nocx, pred start peresmirief, Palestinju povstanikis esxte gor-puskili 38 raketis proti Izrael.

2008-06-19, cxtirek. Obdva Rosia i Horvatia kvalifikili dla cxetvert-final om Europju cxampionstvo. Vcxera Rosia pobedil nad Sxvedia 2:0. Tut Subotek bu Rosia igrat v Bazel proti Niderlandia i tut Piatek (zavtra) bu vo Viedna igrat Horvatia proti Turcia.

2008-06-18, sredek. Poskroz otvergenie Lisabonju dogvoruf posred referendum v Irlandia, tut den Britzemju parlament odobril i prinal Lisabonju dogvor.

2008-06-18, sredek. Lecxaris ktor zgledili zaklucxnikis iz USA-ju voiskoju zaklucxilnas Guantanamo i Abu-Graib, podtverdili zxe tot zaklucxnikis ne bili tolk zloupotrebitju no zxe bili mucxilju. Lecxaris proglosili zxe imajut dokazis o mucxenie tot zaklucxnikifs i zxe tot zaklucxnikis bili telouo i psihologuo poranilju.

2008-06-16, ponedelek. Italju kradnik, Luigi Folleiero, ktor bil propuskilju iz zaklucxilna v domo-zaklucxenie vernul v zaklucxilna. Folleiero viprosbal zaklucxenie vo svoi klet vmest domo-zaklucxenie so svoi zxen.

2008-06-16, ponedelek. Tut den USA-ju prezident Busx i Britzemju perv-ministr Brown vstretili v London i  vnov grozili Iranju guverie. Expertnikis dumajut zxe podcxas tot vstretie Busx i Brown dogvorili napadit Iran tut osen, pred USA-ju prezidentju izvolba takak podpor dla prezidentju kandidatie om McCain.

2008-06-14, subotek. Prosxlju nocx Afganzemju povstanikis svobodili okol 900 zaklucxnikis iz zaklucxilna v jug-Afganzemju provincia Kandahar.

2008-06-14, subotek. Posle navestenie Mezxunarodju Kozmosju Stanciaf, USA-ju kozmos-sxatl Discovery i toi siem-cxlenju ekipazx posle cxtirnades-denju mision tut den uspehuo pristanil na Floridaju kozmosdrom.

2008-06-14, subotek. Mocju zemtrasenie silaf 7,2 gradusis Rihtersxkalaf udaril sever-vostokju oblast om Japonju ostrov Honsxu. Prinaimensx sxes cxlovekis bili smertilju i okol 150 poranilju. Nedalkju jadroju elektrikilna bil maluo usxterbilju.

2008-06-12, cxtirek. Kanadju, perv-ministr Stephen Harper, izvinil seba u Kanadju pra-obitatelis za des-rocxies zlo-upotrebenief i genociduf.

2008-06-12, cxtirek. Vcxera Serbju polcia zaderzxil Bosnju Serbnik, 56-rocxju gospic Stoian Zuplianin, ktor bil obvinilju za zlocxinis podcxas Bosnju voina. Kritiknikis protestijut jegoi vidanie v Haaguf, usled proti-slaviansk rasizm Haagju tribunaluf.

2008-06-12, cxtirek. Tornados v zapadju oblast USA smertili prinaimensx cxtir mlodicis v deteju leto-tabor. Mocju dozxdis v odnakju oblast pricxinili zatopis i ogrozijut sto-tisicxis obitatelis.

2008-06-12, cxtirek. Pakizemju predstavatelis virazxili gnev-zlost usled USA-ju bombenie Pakizemju oblastuf u Afganzemju granc ktor smerti dinnades Pakizemju voiakis.

2008-06-11, sredek. Novju ofisju rang tenisnicas Vsetuf: 1) Ana Ivanovicx, 2) Maria Sxarapova, 3) Jelena Jankovicx, 4) Svetlana Kuznecova, 5) Elena Dementieva. Vse piat nai-dobrju tenisnicas es Slavianicas.

2008-06-10, vtorek. Vcxera USA-ju prezident Busx startil pravdapodobuo svoi posledju ofisju turne Europuf. Podcxas turne Busx bu iskat podpor dla svoi podkupilju marionetnikis i agentnikis takak Saakasxvili, Juwxenko, Topolanek i podobuo. Busx startil svoi turne v Slovenju glavn-grod Lublana.

2008-06-08, nedelek. V nov-zrodnikju otdel Manilaju bolezdomuf Makati bili krev-inficilju 45 nov-zrodilju detes iz ktor dvades-piat umirali. Tocxnju pricxin infekciaf esxte ne es znalju.

2008-06-07, subotek. Tut den vo Sxveicarju grod Bazel startil ofisuo Europju futbol-cxampionsxip, takzvanju Euro-2008.  Pervju igra igral Cxehia proti Sxveicaria. Cxehia vigral 1:0.

2008-06-06, piatek. Tut den cen neftuf dosagil novju rekordju uroven. Na Nov-Jorkju birza cen neftuf perevisxil 138 dolaris za bocxka. Din iz glavnju pricxinis tut visxenief bil proglosenie Izraelju perv-ministruf, Ehud Olmert, zxe napadenie Iranuf es neobhodimju. Ekspertnikis ocxekajut zxe Izrael i USA bu napadit Iran pred tut osenju prezidentju izvolba abi podporili prezidentju kandidatie om McCain.

2008-06-06, piatek. Tut utro startil v Petergrod tri-denju XII-ju Vsetju Ekonom-Forum ktoruf ucxastijut bolsx cxem 8-tisicx biznesnikis, ministris i inju predstavatelis.

2008-06-05, cxtirek. Rosju prezident Dmitri Medvedev tut utro startil svoi pervju ofisju prezidentju vizita zapad-Europuf. Dnes bu Medvedev vstretit Nemcju kancler Angela Merkel.

2008-06-05, cxtirek. Pod morie u sever-zapadju breg Japoniaf prosxlju nocx slucxil zemtrasenie silaf 6,3 gradusis Rihtersxkalaf.

2008-06-04, sredek. Vcxera Kanadju parlament resxil zxe Kanadia bu uznat pravo politju aziluf dla USA-ju voiakis ktor otvergijut borbat v Irak ibo Irakju voina es proti-zakonju.

2008-06-04, sredek. Prosxlju nocx v sever-Cxinaju provincia Sxansi srazxil pasazxir-autobus i kamion. Prinaimensx 22 cxlovekis bili smertilju usled kolizia.

2008-05-31, subotek. USA-ju kozmos-sxatl Discovery ktor bu dnes startit k Mezxunarodju Kozmosju Stanciaf bu gor-nesit glavnju cxast Japonju kozmos-moduluf Kibo.

2008-05-29, cxtirek. Mocju zemtrasenie silaf 6,1 gradusis Rihtersxkalaf udaril tut posle pol-den Islandia. Epicentr zemtrasenief bil v jugju oblast Islandiaf.

2008-05-28, sredek. Usled zem-lavinis, pricxinilju ot nedavnju zemtrasenie v Cxinaju provincia Sicxuan, tvorili okol 30 takzvanju zemtrasju ozeros. Tper grozijt zxe tot zemtrasju ozeros bu prolomit dambas i zatopit oblastis gde domovijut bolsx cxem milion obitatelis. Dla transport tiazxju buldozeris v afektilju oblastuf Rosia poslal v Cxinaf naivelju vrotlet vsetuf, Mi-26, ktor es sposobju provozit 20 tonas.

2008-05-27, vtorek. Podcxas intervu dla Londonju gazet The-Times, bilju USA-ju prezident Jimmy Carter prosxlju vikend skazal zxe Izrael imajt 150 jadroju bombis i raketis.

2008-05-26, ponedelek. Posle des-mesacxju put NASA-voi Luna-zond Phoenix tut utro uspehuo pristanil na Mars, blizuo polusuf.

2008-05-25, nedelek. V rocx 863, ili pred 1145 rocxis, Kiril i Metod perevodili Biblia v Starju Cerkovju Slaviansk jazikaf upotrebits Glagolik, ili azbukva ktor oni izdumali. Plus pozd iz Glagolik razvil Kirilik, ktor es upotrebitju do dnes. V razlicxju Slaviansk krainis slavnijut sviatak Kiriluf i Metoduf, no zxaluo, tut sviatak es slavnitju v razlicxju krainis om razlicxju den. Na primer v Slovakia slavnijut den Kiriluf i Metoduf om 5-ju Jul. Okol sto-rocxis posle Kiril i Metod priehali vo Vel-Moraviaf, v tot oblast Europuf vtorgali primitivju kocxevnikis iz Mongolia, ktor znasilili Slaviansk zxenis i smertili Slaviansk muzxis i nisxtovili kultur Vel-Moraviaf. Dnes potomkis tut primitivju kocxevnikis i podkorilju Slavianifs imenijut Madaris. Onivoi glavn-grod statil slaviansk grod Pesxt, ktor bil plus pozd pereimenilju om Buda-Pesxt. Originju imen slaviansk groduf 'Pesxt' znacxil 'pecx' i podtverdijt visxju uroven kulturuf i agrarkulturuf v tot oblast Dunaviaf pred vtorganie Madarju primitivju kocxevnikis. Dnesju Madaris imajut okol 95 proc Slaviansk genetis no gvorijut jazika ktor originil v Mongolia.

2008-05-23, piatek. Ziavijt zxe Brazilia, Rosia, India i Cxina tvorili novju globalju aliancia, takzvanju BRIC ili BRICx. Vo vse tut krainis USA nedavnuo podporil teroristis i separatistis. Es mozxju zxe BRICx bu statit novju aliancia ktor bu rovn-vazxit NATO-ju globalju terorizm. Vse cxtir cxlenis tut alianciaf protestijut proti-zakonju otdelenie om Kosovo, gde USA uzx tper imajt pocxti 20-tisicx okupacju voiakis.

2008-05-23, piatek. Busxvoi ministr zagrancief, Kondoliza Rais, vcxera obronala mucxenie zaklucxnikifs ktor USA upotrebijt podcxas voprosenie. Sam-rozumuo Rais ne podtverdil zxe USA mucxijt zaklucxnikis no tolk skazal zxe USA 'upotrebijt tverdju metodis voprosenief'.

2008-05-23, piatek. Tut-utroju vzriv gazuf vo vugol-kopalna u Ukrainju vel-grod Doneck smertil prinaimensx des sxahtaris.

2008-05-23, piatek. Ekvadorju prezident, 44-rocxju gospic Rafael Correa, podcxas TV-intervu skazal zxe usled rasizm Barrack Obama imajt maljusx sxans izvolbaf za prezident cxem Hillary Clinton.

2008-05-23, piatek. Posle vcxeraju vizita om Kazahzem tut utro Rosju prezident Dmitri Medvedev priehal v Pekinguf dla ofisju vizita Cxinaf.

2008-05-23, piatek. Mocju tornado vcxera udaril USA-ju sxtat Kolorado, okol 80 kilometris ot Denver. Neskolk malgrodis bili opustosxilju, tornado pricxinil neskolk provoz-avarias i smertil prinaimensx din cxlovek.

2008-05-23, piatek. Vcxera cen neftuf na mezxunarodju birzas perevisxil novju rekordju uroven om 135 USA-ju dolaris za bocxka. To es dva-razju cen ktor neft imal pred din rocx. Odnakvremuo cen edaf visxil om 40 proc. Usled tut visxenie cenuf om eda milionis bedaju ludis v celoju Vset stanijut pred glodovenie.

2008-05-21, sredek. Lecxaris om USA-ju parlamentnik, gospic Edward Kennedy, oglosili zxe pricxin jegoi vcxeraju kolapsuf es rak-bolezju mozgju opuhol. Kennedy ostatijt hospitalizilju, jegoi zdrov-prognoz esxte ne es jasnju no jegoi sxans polnju vizdrovenief es hmurju.

2008-05-21, sredek. Vcxera cen neftuf perevisxil uroven 129 USD za bocxka. Sleditelis ocxekajut zxe do konc tut rocxuf cen neftuf mozx dosagit uroven 150 dolaris za bocxka.

2008-05-20, vtorek. Pocxti vse polcnikis v Italju grod Giugliano bili zaderzxilju usled podozrenie za podkupost. Popri 23 polcnikis bili zaderzxilju sxesnades inju osobis.

2008-05-20, vtorek. Britzemju parlament odobril tvorenie takzvanju 'himerju' ili cxlovek-zverju biokletis dla naukju izsledenie. Practicxuo to znacxijt zxe nauknikis bu mozx iz goviadju biokletis izkorenit jadro i zamenit tof za cxlovekju jadro. Takai biokletis bu v realost cxlovekju biokletis ktor nauknikis mozx upotrebit dla eksperimentis. Tut smelju resxenie Britzemju parlamentuf pomocijt naukju vpredenie.

2008-05-20, vtorek. Usled narusxenie Venezuelju vozduhju prostoruf ot USA-ju voisko-letidlo, Venezuelju guverie protestil i prizval USA-ju posolnik.

2008-05-19, ponedelek. Rosju aviac-firma Suhoi tut den uspehuo testil svoi novju pasazxir-letidlo Supergxet-100. Tut pervju polet vremil okol din cxas. Pervju zakaznik ktor bu polucxit tut letidlo es Rosju firma Aeroflot.

2008-05-19, ponedelek. V Cxina nacxil tut utro tri-denju zxalenie za zxertvas zemtrasenief v provincia Sicxuan. Takak Cxina Mianmar tozx proglosil tri-denju zxalenie za zxertvas nedavnju ciklonuf Nargis.

2008-05-17, subotek. Rosju automatju brem-zond tipuf Progress-M64 uspehuo pristanil u Mezxunarodju Kozmosju Stancia (MKS) prinesits dva-i-pol tona tovaruf. Posle dva siemdienis USA-ju kozmos-sxatl Discovery dolzx-bi pristanit u MKS.

2008-05-17, subotek. Soglosuo s gvornikis Cxinaju guverief koncju cxislo zxertvas nedavnju masaju zemtrasenief v provincia Sicxuan bu dosagit 50-tisicx. No nektor nezavisju ekspertnikis obgodajut zxe koncju cxislo zxertvas mozx perevisxit sto-tisicx. Zemtrasenie obezdomovil okol piat-milion obitatelis i nisxtovil siem-tisicx sxkolis.

2008-05-15, cxitrek. Posle peregvoris s ministris zagrancief om Cxina i India, Rosju ministr zagrancief, gospic Sergei Lavrov, proglosil zxe Rosia, India i Cxina podporijut obnovenie peregvoris mezx Belgrad i Prisxtina otnosuo bu-vremju Kosovoju status. Lavrov podtverdil zxe Rosia, India i Cxina podporijut tolk takai Kosovoju resxenie ktor es bazilju na mezxunarodju pravo.

2008-05-14, sredek. Vcxeraju bombenie v Indju turist-grod Gxaipur smertil bolsx cxem 60 cxlovekis. Motiv bombenief ne es jasnju.

2008-05-13, vtorek. Koncju rezult Serbju parlamentju izvolbaf esxte ne bil oglosilju no ziavijt zxe polit-partas bu razdelit 250 parlamentju sidkas tukak: Tadicxvoi marionetnikis 102, Radikalis 78, Kosxtunicavoi polit-parta 30, Socialistju polit-parta 20. Dla tvorenie guverief es potrebju 126 sidkas.

2008-05-13, vtorek. Cxislo zxertvas smertilju usled vcxeraju ogromju zemtrasenie silaf 7,9 gradusis Rihtersxkalaf v jug-zapadju Cxina uzx perevisxil des-tisicx.

2008-05-12, ponedelek. Mocju zemtrasenie silaf 7,8 gradusis Rihtersxkalaf udaril tut posle-polden jug-zapadju Cxina. Epicentr zemtrasenief bil okol 90 km sever-zapaduo ot Cxengdu, glavn-grod provinciaf Sicxuan. Tocxnju cxislo zxertvas esxte ne es jasnju no soglosuo s pervju raportis prinaimensx piat-tisicx obitatelis bili smertilju.

2008-05-12, ponedelek. Vo vcxeraju Serbju parlamentju izvolba vigral niktor iz dva veditsju polit-partas. Dla tvorenie guverief obdva bu potrebit podpor ot Voislav Kosxtunica. Ziavuo Kosxtunicavoi Demoktratju politparta spol s Radikalju polit-parta bu imat bolsx cxem piatdes proc parlamentju sidkas i bu mozx tvorit guverie.

2008-05-10, subotek. Zavtra bu slucxit v Serbia klucxju parlamentju izvolba. Takak podcxas nedavnju prezidentju izvolba, Europsoiuz vnov vmesxajt vo vnutrju politiaf Serbiaf i podporijt svoi podkupilju marionetnik i predatel Serbju naroduf Tadicx. Nedavnuo Tadicx vstretil Solana. Nezabujme zxe Solana bil glavnju podporitel voinaf proti Serbia i otdelenie om Kosovo ot Serbia. Tadicxvoi priatelost i kontaktis so Solana dokazijut zxe es podkupilju predatel.

2008-05-09, piatek. Ziavuo Vasxington i toi podkupilju marionetnik Saakasxvili planijut voina proti Rosia. Sotrudnik USA-ju ministrie zagrancief, Daniel Fried, oglosil zxe USA "trevogijt voina mezx Gruzinia i Rosia". V inju slovis USA i Saakasxvili planijut startit voina abi bistrjuvili vstup Gruziniaf v NATO i otstabilili celoju Kavkazia. Odnakvremuo USA-ju masaju medialis uzx tper razprostrijut falsx-informenie zxe Rosia hotijt startit voina proti Gruzinia, vmest fakt zxe USA i Gruzia hotijut napadit Abhazia i Rosia. Posle Gruzinia bu napadit Abhazia, Saakasxvili bu voprosit USA-ju voisko-pomoc, i Busx bu poslat USA-ju otdelis v Gruzinia abi borbali proti Rosia. Posred tut voina Busx hotijt visxit svoi popularost i podporit republikanju prezidentju kandidatnik, McCain.

2008-05-09, piatek. Rosia tut den slavnijt Den Velju Pobeduf nad Nacistju Nemcia.

2008-05-09, piatek. Vcxera i dnes Vset pomnijt 63 rocxis ot konc dvaju vsetju voinaf. Berlin bil podkorilju om 8-ju Mai 1945 i Praga bil svobodilju ot ostatie Nacistju kriminalnikis om 9-ju Mai 1945. Obdva Berlin i Praga bili svobodilju ot Slaviansk voiakis.

2008-05-08, cxtirek. Soglosuo s nektor sleditelis koncju cxislo zxertvas nedavnju Ciklonuf Nargis, ktor udaril Mianmar mozx perevisxit sto-tisicx.

2008-05-07, sredek. Bilju Rosju veditel, Gorbacxov, ktor tper domovijt v USA proglosil zxe USA-ju veditelis ne es mozxuo verit. Posle konc Holodju Voinaf USA-ju veditelis proglosili zxe NATO ne bu pere-stupit Nemcju granc, no tper NATO es v celoju vostokju Europ i stremlijt vtorgat v centrju Azia. Soglosuo s Gorbacxov ne es mozxju verit zxe USA-ju planis postroit voina-bazis v Cxehia i Polakia es tolk proti Iran i es jasnju zxe tot voina-bazis es proti Rosia. Soglosuo s Gorbacxov kazxdju USA-ju prezident imajt svoi voina i ziavijt zxe USA hotijt voina proti celoju vset.

2008-05-06, vtorek. Cxislo zxertvas nedavnju ciklonuf Nargis v Mianmar uzx perevisxil piatnades-tisicx smertilju i sto-tisicxis obezdomovilju obitatelfs. Om nedelek, predvcxera, ciklon Nargis ktor imal vitr bistrostuf okol 190 kilometris za cxas udaril jug-zapadju Mianmar opustosxits tisicxis domis.

2008-05-05, ponedelek. Glavnju prokuraturik Haagju tribunaluf, gospic Serge Brammertz, proglosil zxe cxlenis bilju UCxK, ili Kosovoju Armad "Svobodenief", ucxinili zlocxinis proti cxlovekstvo. Brammertz tozx protestil svobodenie kriminalnikifs i Kosovoju politnikis, Haradinaj, Balaj i Bramihaj. Soglosuo s Brammertz mnogju svedokis i dokazis proti tot Kosovoju kriminalnikis podcxas sudenie "iscxezili". Svedokis pravdapodobuo "iscxezili" v odnakju mestof takak tisicxis Serbju i Ciganju civilnikis, ili dva-metris pod zemlaf.

2008-04-26, subotek. Pensilju 66-rocxju zver-lecxar, gospic David Martin, bil smertuo kusilju ot zxrakula severuo ot Kalifornju grod San Diego. Podcxas napadenie gospic Martin plaval v Tihju Okean tolk 140 metris ot breg. Pravdapodobju tip zxrakulaf ktor jeg napadil bil Velju Belju Zxrakula.

2008-04-24, cxtirek. Soglosuo s USA-ju diplomatnik, gospica Jendayi Frazer, Zimbabveju opozicju politnik Morgan Tsvangirai, jasnuo vigral nedavnju prezidentju izvolba v Zimbabve. Frazer tozx vizval Robert Mugabe otstupit.

2008-04-24, cxtirek. Cxina predgonil USA i statil nai-velju internetju krain vsetuf. Soglosuo s Cxinaju medialis uzx podcxas Februar cxislo Cxinaju upotrebitelis internetuf perevisxil 221 milionis, sxto es okol sxesnades proc. Celo-Vsetju sred om upotrebenie internetuf es 19,1 proc.

2008-04-20, nedelek. Vcxera perekidal v jugju Espania u grod Malaga turistju autobus nesitsju okol piatdes Finzemju turistis. Prinaimensx 9 turistis utratili zxizn. Pravdapodobju pricxin tragediaf bil so-treskenie s pasazxir-voz cxoi sxofer bil opitju takak nepriatju pogod.

22008-04-19, subotek. Tut den na Kazahzemju step uspehuo pristanil Soiuz TMA-11 na cxoi palub bili tri kozmosnautis: Juri Malencxenko, Pegi Uilson takak pervju Jug-Koreaju kozmos-nautnica, Li So En.

2008-04-19, subotek. Obdva Europsoiuz i USA licemeruo kritikili Rosia za visxenie podporuf dla Jug-Osetia i Abhazia, no molcxili o svoi proti-zakonju podpor i uznanie om razdelenie Serbiaf. Podkupilju Gruzinju marionetnik Saakasxvili, besxaluo skacxil gor i dol kritikits Rosia, no skazal nisxto o svoi podlizanie om Busx i o svoi podpor USA-ju proti-Rosju politiaf, vklucxuo otdelenie om Kosovo.

2008-04-19, subotek. Posle vstretie so Serbju predstavatelis, Rosju ministr cxrezobicxju situaciafs, gospic Sergei Sxoigu, oglosil zxe Rosia bu esxte visxit pomoc dla Kosovoju Serbis. Kosovoju Serbis uzx polucxili cxtir polnju brem-letidlos tipuf IL-77 pomocuf i skor mozx ocxekat esxte des-tisicx tonas dobavju zapasuf ot Rosia.

2008-04-18, piatek. Podcxas ucxebju polet u jug-Madarju grod Kecxkemete, ktor es nedalkuo ot Budapesxt, dol-treskil voisko-letidlo tipuf Mig-29 Fulkrum. Pricxin avariaf bil pilotvoi osxibka. Pilot katapultil seba i prezxil no letidlo bil polnuo nisxtovilju i pozxaril.

2008-04-16, sredek. Rimju papezx, Benedikt XVI startil svoi pervju vizita om USA. Papezx proglosil zxe bu ocxistit Katolikju cerkov ot pedofilju sviasxnikis. Popri inju temis Benedikt XVI bu v USA besedit o pereriv bremenostuf takak o smert-kara. Tut den Benedikt XVI slavnijt svoi 81-ju den zrodenief.

2008-04-16, sredek. Cen neftuf tut utro vnov nacxil visxit i uzx perevisxil uroven 114 dolaris za bocxka.

2008-04-16, sredek. Tut utro Rosju prezident Vladimir Putin priehal dla ofisju vizita Libviaf. Tut vizita bu pervju vizita Rosju vediteluf v Libvia.

2008-04-16, sredek. Vcxera cen neftuf na Nov-Jorkju birza dosagil novju rekordju uroven om 113,79 dolaris za bocxka.

2008-04-15, vtorek. Usled lesju pozxaris v Habarovskju oblast Rosiaf pozxarili okol sxesdes drevnoju domis.

2008-04-15, vtorek. Italju giga-dolarnik i medialju vel-mozxnik, 71-rocxju Silvio Berluskoni i jegoi polit-parta, Forza Italia (Idij Italia!), vigrali vcxeraju Italju parlamentju izvolba. Ziavuo Berluskoni polucxil dostacx parlamentju sidkas zxe on mozx guverit bez koalicia.

2008-04-14, ponedelek. Novju letidlo Boeing-787 Dreamliner statil stid iz gordost USA-ju aviacju promisluf. Poskroz fakt zxe Boeing uzx prodal cxisloju letidlos tut tipuf, cenitsju okol 150 gigalion USD, tof produktenie uzx pozdijt piatnades mesacxis i start virobuf bil otrocxilju do neznalju termin. Soglosuo s kritiknikis Boeing lgal abi predgonil Airbus, podobuo takak Airbus lgal o start virobuf om svoi novju letidlo A380 abi predgonil Boeing.

2008-04-12, subotek. Usled avaria autobusuf v Libvia u Tripoli bili smertilju prinaimensx 36 cxlovekis. Autobus sotreskil s pasazxir-voz i padal v rekaf.

2008-04-12, subotek. Tocxnuo pred 46 rocxis pervju kozmosnaut Vsetuf, Juri Gagarin, gor-letil v krug-zemlaju orbituf. Om 12-ju april 1961 Gagarin startil iz Baikonurju kozmosdrom na palub kozmos-korabuf Vostok-1. Tot pervju polet vremil 108 minutis. Gagarin zrodil om 9-ju Marc 1934 i umiral om 27-ju Marc 1968 usled avaria ucxebju letidlof.

2008-04-11, piatek. U Moldavju glavn-grod Kisxinov tut vecxer avaril brem-letidlo tipuf AN-32. Vse 8 cxlovekis na palub bili smertilju. Letidlo prinalezxil Sudanju aviac-firma.

2008-04-10, cxtirek. 54 nezakonju imigritelis zudusili vnutr mroz-kamion ktor onif kontrabandil iz Mianmar v Taizemuf. Vnutr mroz-kamion bez ventilenie bili polnilju bolsx cxem sto cxlovekis. Sxofer ubegil.

2008-04-09, sredek. Izraelju aviacia i artileria tut den obstrelil oblast Gaza. Soglosuo s arabju TV-kanal al-Gxazira Izraelju napadenie smertil cxtir Palestinianis vklucxuo tri detes.

2008-04-08, vtorek. Serbju ministr zagrancief, gospic Vuk Jeremicx vcxera proglosil v Parizx zxe Serbju kulturju nasledie v Kosovo es ogrozilju. Soglosuo s Jeremicx podcxas prosxlju vos rocxis bili v Kosovo opustosxilju prinaimensx 150 pravoslavju cerkovis i monahdomis iz ktor neskolk viznikali v cxtirnadesju sto-rocxie.

2008-04-08, vtorek. Posle vcxeraju smert cxtir voiakis v Bagdad, ofisju cxislo smertilju USA-ju voiakis uzx dosagil 4024.

2008-04-08, vtorek. Potokju dozxdis v severju i sever-vostokju Brazilia smertili uzx tri-duzinas obitatelis. Cxetvert-milion obitatelis bili evakuacilju ili dobrovoluo otidili iz svoi domos.

2008-04-08, vtorek. Usled ukus ot zxrakula umiral tut utro v Australia sxesnades-rocxju mlodic. Zxrakula jeg ukusil v obdva nogas v morie u plazx groduf Ballina ktor es okol 650 km severuo ot Sydney.

2008-04-07, ponedelek. Niderlandju sud otvergil zapretit predziavenie rasistju proti-Musulmnikju filmuf ot Niderlandju parlamentnik Geert Wilders.

2008-04-07, ponedelek. Pervju raz posle siem rocxis veditelis om Moldovia i Pridnestria, Vladimir Voronin i Igor Smirnov, soglosili vstretit.

2008-04-07, ponedelek. Rosju kozmos-agentia tut den oglosil ekipazx kozmos-korabuf Soiuz ktor dolzxbi startit zavtra iz Kazahzemju kozmos-drom Baikonur: Sergei Volkov, Oleg Kononenko i pervju jug-Koreaju kozmos-nautnica, 29-rocxju gospica Li So En.

2008-04-07, ponedelek. Usled dva odnakvremju raket-napadenies ot Irakju povstanikis tut utro bili smertilju v Bagdad prinaimensx tri i poranilju okol 30 USA-ju voiakis.

2008-04-06, nedelek. Rosju tenis-igratel, Nikolai Davidenko, vigral tut-denju final mezxunarodju tenis-turniruf v Miami, Florida. Davidenko polucxil 590-tisicx dolaris.

2008-04-05, subotek. Do tper nai-starju drago-sklad Vikingju epohaf bil uziavilju vo Sxvedia nedalkuo ot mezxunarodju letisxtie Arlanda. Drago-sklad soderzxil Arabju monetkas iz rocxis 500 do 840 nasx eraf.

2008-04-05, subotek. Posle NATO-ju verh-vstretie ktor koncil vcxera v Bukarest, USA-ju prezident Busx priehal v Horvatiaf dla kratju 24-cxasju vizita. Tut den Busx otletil iz Horvatia v Rosju Cxern-morju otdih-groduf Socxi gde bu vstretit Rosju prezident Putin.

2008-04-05, suboted. Vcxeraju vzriv v 22-etazxju Moskvaju kvartirdom ktor es obitatju ot bolsx cxem tisicx cxlovekis smertil prinaimensx tri cxlovekis. Tocxnju pricxin vibuhuf esxe ne es jasnju no polcia ne podozrejt teroristis.

2008-04-05, suboted. Soglosuo s nai-novju analiz publikju omnenief 81 proc USA-nikis es ne-spokoinju s ekonomju i politju polozxenie i napramenie om USA.

2008-04-05, subotek. Prosxlju nocx na Katarju letisxtie Ul-Adeid, ktor es okol 20 km juguo ot Katarju glavn-grod Doha, pozxaril USA-ju dalk-distancju bomblet tipuf B-1B. Soglosuo s gvornikis USA-ju voiskof vse cxlenis ekipazxuf bili spasilju. Pricxin katastrofuf ne bil oglosilju no es mozxju zxe bil pricxinilju ot povstanikju perestrelba. Katarju letisxtie Ul-Adeid upotrebijt USA-ju voisko takak voina-baz dla svoi sred-vostokju agresia. Okol tri-tisicx-tri-sto USA-ju voiakis sluzxijut na tot voina-baz.

2008-04-04, piatek. Serbju perv-ministr Voislav Kosxtunica proglosil zxe svobodenie Albanju kriminalnikuf i bilju Kosovoju 'premieruf', Ramusx Haradinaj, ot Haagju tribunal es vismeh spravedlivostuf. Jegoi svobodenie dokazijt zxe Haagju tribunal es protislaviansk, rasistju i politju. Usled tut rezult Serbia dolzx ne vidat Radicx i inju obvinilju Serbju voiakis ibo nikai Slavian mozx ocxekat spravedlivost ot Haagju, ne-slaviansk i proti-slaviansk tribunal.

2008-04-04, piatek. Uzx pocxti sxesdes-tisicx obitatelis Braziliaf bili infekcilju ot smert-opasju tropikju deng-bolez i goracxka. Esxte ne es jasnju ktor tip deng-goracxkaf udaril Brazilia, esli normalju ili plus opasju krevtecxju deng-goracxka. Duzinas Brazilnikis uzx umirali.

2008-04-04, piatek. Iz Moskvaju letisxtie 'Ramenskoe' tut utro vzletil uzx dvaju Rosju samolet tipuf IL-77 nesitsju 40 tonas humanitarju pomocuf dla Kosovoju Serbis. Polnju suma humanitarju pomocuf dla Kosovoju Serbis ktor Rosia planijt poslat es 160 tonas.

2008-04-03, cxtirek. Pocxti vo vse Ukrainju vel-grodis slucxili masaju protestis i marsxis proti NATO i proti vstup Ukrainiaf v tot teroristju organizacia.

2008-04-03, cxtirek. Automatju brem-voz postroilju ot Europju kozmos-agentia ESA tut posle-polden uspehuo pristanil u mezxunarodju kozmos-stancia MKS, upotrebits Rosju pristan-modul Zvezda.

2008-04-03, cxtirek. Poskroz masaju natisk USA-ju rezximuf, tut den, podcxas NATO-vstretie v Bukarest, ni Ukrainia ni Gruzinia bili prinatju. Obdva Busxvoi marionetnikis, Juwxenko i Saakasxvili, ne polucxili pozvanie dla vstup.

2008-04-03, cxtirek. Rosju perv-ministr, Viktor Zubkov, tut den pristanil v Bratislava dla dva-denju ofisju vizita Slovakiaf. Tut den Zubkov vstretil Slovakju perv-ministr Robert Fico i zavtra bu ucxastit 63-ju kazxd-rocxie slavnostju pomnenief om svobodenie Slovakiaf ot Nemcju fasxistis. V Slovakia es podgrobilju okol 60-tisicx Sovietju voiakis.

2008-04-02, sredek. Do tper nai-velju NATO-ju verh-vstretie startil tut utro v Rumanju glavn-grod Bukarest, v dom parlamentuf. Podcxas vstretie NATO planijt prinat neskolk novju bananju republikis veditju ot podkupilju podlizatelis iz vostokju Europ. Usled masaju ekonom-kriza v USA, Busxvoi rezxim bu iskat podpor i voiakis dla jegoi okupacia Irakuf i Afganzemuf. Pisxnju NATO proigrajt obdva voinas poskroz fakt zxe ni Irakju ni Afganzemju povstanikis polucxijut libkai podpor ili oruzxie ot Rosia. Podcxas Rosju voina v Afganzem, Afganzemju teroristis polucxili masaju podpor, trenirenie i oruzxie ot USA. Osama bin-Laden es din rezult tot proti-Slaviansk politiaf i bilju sotrudnik om CIA.

2008-04-01, vtorek. Gxorgx Busx tut den vizital svoi podkupilju Ukrainju marionetnikis Timosxenko i Juwxenko. Busx skazal zxe, poskroz protistanie Ukrainju naroduf, on bu natiskit abi NATO prinal obdva Ukrainia i Gruzinia. Zavtraju NATO-ju verh-vstretief v Bukarest bu ucxastit Busx takak okol piatdes Busxvoi podlizatelis i marionetnikis. Busx bil 'privitalju' v Kiev ot sto-tisicxis protestnikis.

2008-04-01, vtorek. Parlamentnikis Europsoiuzuf vimagajut plus pre-zrakost lobir-grupifs ktor lobirijut v Europsoiuz. Palamentnikis viprosbajut obviazju registrenie i obnazxenie kto onif financijt. Tut uslovies es podobju om uslovies ktor nedavnuo bili zakonilju v Rosia otnosuo Ne-Guverju Organizacias, ili NGO.

2008-03-30, nedelek. Busxvoi podlizatel i Cxehju perv-ministr Mirek Topolanek planijt uznat Kosovo podcxas sledju dva-siemdenis i podpisat postroenie USA-ju proti-Rosju, proti-Raketju radar-bazuf v Mai. Bolsxost Cxehju populaciaf es proti obdva uznanie om Kosovo i postroenie radar-bazuf. Topolanekvoi rezxim zudelal iz Cxehia bananju republik, poskroz nikai bananju plantacias.

2008-03-30, nedelek. Australju ministr zagrancief, Stephen Smith, tut den osudil rasistju proti-musulmnikju film Holandju opozicju parlamentnikuf Geert Wilders. Smith skazal zxe svobod recxuf ne pozvolijt pravo dla podstrekanie rasju ili mezx-religju nenavistuf.

2008-03-30, nedelek. V Londonju prigrod dol-treskil malju pasazxir-letidlo ktor imal piat cxlovekis na palub. Cxislo zxertvas na zem esxte ne es znalju no pravdapodobuo vse pasazxiris i pilot na palub letidlof utratili zxizn.

2008-03-30, nedelek. Posle piat den grodnikju voinaf mezx voisko i povstanikis v ulcas Irakju vel-groduf Basra, usled ktor umirali bolsx cxem tri-sto cxlovekis, Irakju sviasxnik Muhtada al-Sadr iztiagal svoi otdelis iz Basraju ulcas.

2008-03-30, nedelek. Tut utro slucxil v zapad-Indonezju provinciaf Atjeh silaju zemtrasenie silaf 6,2 gradusis Rihtersxkalaf. Nikai zxertvas ni cunami bili raportilju.

2008-03-29, subotek. Na Krim slucxil marsx proti USA-ju prezident Gxorgx Busx ktor bu v ponedelek navestit svoi manekenis i podlizatelis, Juwxenko i Timosxenko, v Ukrainju glavn-grod Kiev. Protestnikis obvinili Busx za zverzlos proti cxlovekstvo.

2008-03-27, cxtirek. Novju volna grodnikju voinaf v Irak mezx Irakju voisko i Sxiitnikju povstanikis podcxas posledju tri den smertil uzx bolsx cxem sto cxlovekis.

2008-03-27, cxtirek. Podcxas posledju cxetvert prosxlju rocxuf USA-ju ekonomia vnov nizil i dosagil uroven tolk 0,6 procent za rocx.

2008-03-27, cxtirek. Okupacju voisko Eurposoiuzuf v   Bosnia tut utro pereiskali domos om zxen, docx i priatel om Radovan Karagxicx.

2008-03-27, cxtirek. Posle sxesnades denju mision prosxlju nocx USA-ju kozmos-sxatl Endeavour uspehuo pristanil na Floridaju kozmosdrom. Sledju mision es planitju dla konc mesacxuf Mai.

2008-03-26, sredek. USA-ju republikanju prezidentju kandidatnik, John McCain, tut den vo svoi recx ostruo napadil Rosia. Pocx Rosia? Ziavuo, ibo Rosia es edniju krain Vsetuf ktor mozx odolit USA-ju agresia i edinju krain vsetuf ktor mozx Vset obronat proti USA-ju diktatur. Pravdapodobuo McCain i Busx probijut igrat dla Rosia 'zloju i dobrju polcnik' teatr. Poki McCain igrajt zloju polcnik, Busx podcxas jegoi blizitsju vstretie s Putin bu igrat dobrju polcnik. V inju slovis 'palka i morkva' teatr. No oni zabujut zxe Rosianis takak vse inju Slavianis ne es detes. Za Stalinvoi doverie Hitler napadil Soviet-Soiuz i ubil bolsx cxem cxtirdes-milion Slavianifs. Busx i Putin dolzxbi vstretit om 6-ju April v Socxi.

2008-03-26, sredek. Slovakju lecxaris uspehuo testili novju lek proti rakbolez vel-kisxkaf, takzvanju bevacizumab. Rakbolez velkisxkaf es din iz nai-opasju tipis rakbolezuf ktor smertijt sto-tisicxis pacientis kazxd rocx. Bevacizumab zulecxil do 80 procent rak-bolezju pacientifs.

2008-03-25, vtorek. Venezuelju prezident Hugo Chavez vcxera obvinil USA za podpor protestifs i nasilief v Tibet, ibo, soglosuo s Chavez, USA hotijt slabjuvit Cxina.

2008-03-24, ponedelek. Posle vcxeraju smert cxtir USA-ju voiakifs v jugju cxast Bagdaduf, ofisju cxislo smertilju USA-ju voiakifs v Irak dosagil cxtir-tisicx. Odnak-vremuo ne-ofisju cxislo smertilju Irakju civilnikifs es okol dva-sto-tisicx. Kritiknikis USA-ju rezximuf obvinijut Busx za genocid.

2008-03-23, nedelek. Podcxas buria u Aliasxka potopil 55-metris dolgju USA-ju riba-korab ktor imal 46 cxlovekis na palub. Vse izklucxuo cxtir bili spasilju.

2008-03-23, nedelek. V cxtir-tisicx-obitatelju grod Booneville v USA-ju sxtat Arkansas mocju vzriv opustosxil bal-zavod dla miaso. Usled utecx amoniakuf bili evakuacilju obitatelis obkrugju domifs. Cxislo zxertvas esxte ne es jasnju.

2008-03-23, nedelek. U Hongkong potopil Ukrainju korab usled sotreskenie s Cxinaju korab. Okol 20 mornikis iscxezili i pravdapodobuo tonuli.

2008-03-22, subotek. Rosju parlement, Duma, vcxera vizval Rosju guverie abi uznal nezavisost om Abhazia i Jug-Osetia. Obdva oblastis prinadlezxili om Gruzinia no USA-ju i NATO-ju podpor dla razrvanie Serbiaf, takak Vasxingtonju planis vklucxit Saakasxvilivoi rezxim v NATO-f zmenili celoju situacia. Sam-proglosilju nezavisost om Kosovo razboril osnov mezxunarodju stabilostuf i mieruf.

2008-03-22, subotek. Tut den tisicxis protestnikis ucxastili marsxuf v Amsterdam proti Niderlandju rasistju politnik i cxlen parlamentuf, Geert Wilders. Wilders produktil film v ktor unizijt Koran, sviatju knig Islamuf.

2008-03-22, subotek. V neskolk grodis Nemciaf des-tisicxis marsxnikis tut den protestili proti postroenie USA-ju voina-bazis proti-raketju obronaf v Polakia i v Cxehia.Soglosuo  s protestnikis tot voina-bazis bu spuskit i podporit novju krug oruzx-gonenief.

2008-03-21, piatek. Rosju proti-razvedka zaderzxil dva USA-ju sxpionis ktor bili sotrudnikis om British Council. Sleditelis uzx dolguo podozreli zxe takzvanju British Council es faktuo sxpion-agentia. Zaderzxilju sxpionis iskali tainju informacia o Rosju neft-firmas dla zagrancju konkur-firmas.

2008-03-21, piatek. Cxinaju polcia priznal zxe polcnikis upotrebili tut utro oruzxie proti Tibetju protestnikis. Cxislo zxertvas polcju perestrelbaf ne bil oglosilju.

2008-03-21, piatek. Cxtirnades Kirgizju lecxaris i opekatelis bili obvinilju za bez-ostrozxost usled pricxinenie serial infekcias imun-bolezuf. Prosxlju rocx 21 Kazahzemju zdrov-opekatelis bili osudilju za infekcenie 150 detes om imun-bolez.

2008-03-20, cxtirek. Novju poslanie ot Osama Bin-Laden kritikijt krainis Europsoiuzuf za podpor USA-ju voinaf v Afganzem takak za publikenie unizitsju karikaturis om prorok Mohamed. Bin-Laden viraznil zxe Musulmnikis ne unizijut Krist, i zxe izvinenie zxe karikaturis om Mohamed bili publikilju usled svobod virazxenief es falsxju ibo mnoguo krainis Europsoiuzuf zapretijut sumnenie judaistju holokastuf.

2008-03-20, cxtirek. Podcxas NATO-ju verh-vstretie ktor bu slucxit ot 2-ju do 4-ju april tut rocxuf v Bukarest, Busxvoi rezxim bu predlozxit prinatie om Gruzinia i Ukrainia v NATO-f, poskroz jasnju protistanie Rosiaf.

2008-03-20, cxtirek. Vcxera Busx odobril masaju pere-podanie voina-zapasuf dla Kosovoju proti-zakonju 'guverie'. Tut stup jasnuo pokazijt zxe glavnju pricxin voinaf proti Serbia i okupacia om Kosovo bili USA-ju planis postroit ogromju voina-baz v Kosovo. Tut pervju perepodanie oruzxief dla Kosovoju teroristis es tolk pervju stup om visxenie napruzxief v Balkania.

2008-03-20, cxtirek. Vcxera slucxili v USA masaju protestis proti Irakju voina. Vo Vasxington, San-Francisko i Nov-Jork polcia zaderzxil neskolk sto marsxnikis. Irakju voina cenil USA-ju bugxet uzx okol tri-teralion dolaris poki Busxvoi priatelis kradili i kradijut milionis bocxkas Irakju neftuf bez platenie.

2008-03-20, cxtirek. USA-ju pod-prezident Dik Cxeini startil tut utro neoglosilju vizita Afganzemuf. Tut den vstretil marionetju prezident Hamid Karzai usled blizitsju verh-vstretie om NATO v Rumanju glavn-grod Bukarest.

2008-03-20, cxtirek. Vo vostokju Rosia okol 150 kilometris ot Vladivostok avaril Rosju borba-let tipuf SU-25 smertits tozx pilot. Tocxnju pricxin avariaf esxte ne es jasnju no aviacju ekspertnikis podozrejut takak pricxin avariaf tehnicxju problem.

2008-03-19, sredek. Prosxlju nocx umiral na Sri-Lanka 90-rocxju nauk-fikcju pisatel Arthur C. Clarke. Vo svoi knigis Clarke takak pervju predlozxil gorpuskenie geo-stacionarju komunikacju satelitis.

2008-03-18, vtorek. Tut siem-dem Vset pomnijt piatju kazxd-rocxie ot USA-ju napadenie i okupacia Irakuf. Podcxas piat rocxis okupacju voinaf USA-ju voisko pricxinil v Irak humanizmju katastrof i smert okol dva-sto-tisicx civilnikifs.

2008-03-18, vtorek. USA-ju federacju zapas-bank, ili takzvanju FED, tut den drakonuo nizil zaem-procentis iz tri na 2,25 proc. FED nadezxijt zxe tut nizenie bu stopit USA-ju ekonom-kriza, no birzas bili razcxarovilju ibo torgnikis ocxekali esxte plus drakonju nizenie om zaem-procentis.

2008-03-18, vtorek. NATO-teroristis proglosili v severju ot Serbis obitatju cxast om Kosovo cxrez-obicxju status i nacxili drakonju utisk i presledenie Serbju obitatelifs.

2008-03-18, vtorek. Podcxas kozmos-prohodka ekipazx sxatluf Endeavour tut den montiril Kanadju dva-rukaju robot Dexter na Mezxunarodju Kozmos-Stancia, MKS.

2008-03-18, vtorek. Rosju ribalovju korab Svicer Korsakov i toi ekipazx bil tut den puskilju ot sever-Somalju piratis. Piratis polucxili vikup-dengi siem-sto-tisicx dolaris.

2008-03-18, vtorek. USA-ju Jemenju posol-dom v glavn-grod Sanaa bil tut den zakritju usled obstrelenie ot minametis.

2008-03-17, ponedelek. Rosju prezident Putin dnes vstretil v Kreml USA-ju ministris zagrancief i obronaf, Kondoliza Rais i Robert Geits. Buvremju Rosju prezident, gospic Medvedev, dumajt zxe USA i Rosia mozx resxit vzaimju nesoglosie o planitju voina-bazis proti-raketju obronaf v Polakia i v Cxehia.

2008-03-17, ponedelek. Tut den mexzunarodju birzas bili potrasilju usled kolaps USA-ju invest-bankuf Bear Stearns. Analitnikis trevogijut zxe kriza USA-ju ekonomiaf ktor bil pricxinilju ot Busxvoi voina-politia bu prostrit v celoju Vsetuf. Globalju ekonom-kriza ziavijt plus vazxnju cxem bil ocxekatju.

2008-03-17, ponedelek. Gruzinju opozicnikis protestijut proti Saakasxvilivoi planitju vizita svoi sxefuf vo Vasxington. Saakasxvili podlizajt Busx ibo hotijt vstupt v NATO.

2008-03-17, ponedelek. NATO-ju okupacju voisko i polcia Sodinju Narodifs tut den napadili i terorizili Serbis v sever-Kosovoju grod Mitrovica. Proti-Slaviansk NATO-teroristis izgonili Serbis iz sud. Okol sto cxlovekis bili poranilju i neskolk vozis bili pozxarilju.

2008-03-16, nedelek. Tut den Vset pomnijt 40 rocxis ot My-Lai masakruf. Pred cxtirdes rocxis USA-ju voiakis napadili Vietnamju malgrod My-Lai perv znasili zxenis i posle ubili vse obitatelis, vklucxuo detes. Tocxnju cxislo zxertvas ne es jasnju no obgodas gvorijut o priblizuo piat-sto zxertvas. USA-ju nacxalnik ktor prikazil napadit My-Lai sidil tolk cxtir mesacxis v USA-ju zaklucxilna.

2008-03-16, nedelek. Dalai Lama, glovnik Tibetju budhaizmuf, podcxas dnesju presa-konferencia v Indju grod Dharmsala, obvinil Cxinaju guverie za kulturju genocid Tibetju naroduf. Podcxas prosxlju siemden bili v Tibet smertilju okol sto protestnikis proti Cxinaju okupacia Tibetuf.

2008-03-16, nedelek. Vo vcxeraju Iranju parlamentju izvolba jasnuo vigrali tverd-politju sotrudnikis tut-vremju prezidentuf Mahmud Ahmagxinedad. Usled jegoi popularost opozicnikis polucxili tolk maluo parlamentju sidkas. Ucxastie v izvolba bil okol sxesdes proc. Iranju veditelis proglosili zxe rezult izvolbaf bil vigra proti Zapad.

2008-03-15, subotek. Tisiscxis Cxehis ucxastili proti-USAju marsxuf v Praha posred ktor tozx demonstrili proti planijtu postroenie USA-ju voina-bazuf proti-raketju obronaf v Cxehia. Bosxost Cxehis protistanijut postroenie tot USA-ju radar-bazuf, no marionetju podkupilju perv-ministr, Topolanek, hotijt poskroz proti-stanie Cxehju naroduf pozvolit toi postroenie.

2008-03-15, subotek. Tut utro Rosju brem-raket tipuf Proton-M gor-nesil v krug-zemlaju orbituf iz Baikonurju kozmos-drom USA-ju komunikacju satelit AMC-14.

2008-03-14, piatek. Rosia bu startit perepodat novju Mig-29 voina-letis dla India podcxas mesacx Mai, oglosil Indju flot-nacxalnik podcxas vizita v Moskva. Tut voina-letis bu upotrebitju na palub novju Indju letidlo-korabuf ktor es postroitju dla India v Rosia.

2008-03-13, cxtirek. USA-ju kozmos-sxatl Endeavour pristanil tut den u Mezxunarodju Kozmos-Stancia, MKS, ktor es v 320 kilometris visxju orbit nad Zemlaju poverh. Endeavour bu ostatit u MKS dvanades den.

2008-03-12, sredek. Vcxera v Peru 900 km severuo ot glavn-grod Lima avaril vrotlet tipuf Bell-412b ktor imal 10 cxlovekis na palub. Soglosuo s ofisju proglosenie vse 8 pasazxiris i dva pilotis bili smertilju. Vrotlet bil zudelalju v USA i prinalezxil dobicxa-firma 'Rio-Tinto'. Pravdapodobju pricxin avariaf es tehnicxju problemis.

2008-03-12, sredek. Soglosuo s dover-dostoinju informacia Rosju ministr obronaf, gospic Anatoli Serdiukov, predlozxil pomoc Rosiaf dla EU-ekspedicia v Darfur. Pravdapodobuo Rosia bu upotrebit svoi vrotletis i pilotis pod EU-vedenie.

2008-03-12, sredek. Verhju nacxalnik USA-ju voiskof v zapadju Azia, ktore es tozx otvetju za Irak, Iran i Afganzem, otstupil iz svoi funkcia. Admiral William Fallon otstupil ziavuo usled jegoi ne soglosie s planis Busxvoi guverief napadit Iran. Sleditelis ocxekajut zxe Admiral Fallon bu zamenitju ot mensx otvetju nacxalnik ktor bu pomocit i podporit Busxvoi plan napadit Iran. Soglosuo s analitnikis usled otstupenie om Admiral Fallon mozxost napadenief Iranuf visxil. Gazet Esquire opisil Admiral Fallon takak samotju glos ktor stanijt mezx Busx i Iranju voina. Ne zabujme zxe Busx bu USA-ju prezident esxte 8 mesacxis.

2008-03-11, vtorek. Proti-slaviansk, rasistju Haagju tribunal nacxil tut utro sudit tri Horvatju generalis: Ante Gotovina, Ivan Cxermak i Mladen Markacx. Slaviansk sleditelils protestijut proti sudenie Slavianifs ot ne Slavianis ibo v takai sud Slavianis ne imajut spravedlivju sxans.

2008-03-11, vtorek. Grubju Domoju Produkt Sloveniaf visxil podcxas prosxlju rocx om trinades procent. Tot es novju rekordju uroven rastenief Slovenju ekonomiaf.

2008-03-11, vtorek. Cen neftuf v mezxunarodju birzas kolebajt okol 107 dolaris za bocxka. Vcxera cen neftuf dosagil novju rekordju uroven om 108,21 USD za bocxka. Analitnikis ocxekajut zxe skor cen neftuf bu perevisxit 110 USD za bocxka. Cen visxil usled ekonom-kriza v USA i usled mezxunarodju napruzxie pricxinilju ot USA-ju voisko-terorizm.

2008-03-11, vtorek. Tut utro uspehuo vzletil iz Kennedyvoi kozmosdrom vo Florida kozmos-sxatl 'Endeavour'. Sxatl gor-nesijt pervju cxast Japonju kozmos-laboratoruf i Kanadju dva-rukaju robot. Tut rocx NASA tratil dla kozmosju poletis uzx sto-gigalion USD. Na palub sxatluf es siem kozmosnautis vklucxuo din Japonnik. Planilju vremenie tut ekspediciaf es sxesnades den.

2008-03-11, vtorek. USA-ju okupacju voisko oglosil zxe vcxera bili smertilju 8 USA-ju voiakis usled dva razlicxju bombis. Soglosuo s ofisju statistia USA-ju ministrie obronaf, v Irak bili uzx smertilju pocxti cxtir-tisicx USA-ju voiakis.

2008-03-11, vtorek. Serial bombifs v Pakizemju vel-grod Lahor smertil tut utro prinaimensx dva-des cxlovekis vklucxuo neskolk polcnikis.

2008-03-10, ponedelek. Vo vcxeraju Espanju parlamentju izvolba vigral socialistju polit-parta veditju ot 47-rocxju Zapatero. Zapaterovoi socialistis vigrali 169 parlamentju sidkas proti opozicju popular-parta ktor polucxil 153 iz 350 sidkas Espanju parlamentuf. Niktor parta polucxil bolsxost ili kontrol parlamentuf.

2008-03-10, ponedelek. Neskolk USA-ju senatnikis nacxili voprosit Busxvoi guverie gde iscxezijut gaglionis USA-dolaris iz prodazx Irakju neftuf. Nezavisju sleditelis tozx voprosijut gde iscxezijut milionis bocxkas Irakju neftuf ktor es eksportitju bez platenie.

2008-03-09, nedelek. Tut utro startil v Espania parlamentju izvolba. Socialistju polit-parta veditju ot 47-rocxju Jose Zapatero proti 52-rocxju Mariano Rajoy, veditel popular-partaf.

2008-03-09, nedelek. Prosxlju nocx Europju kozmos-agentia ESA gor-puskil pervju brem-korab tipuf 'Jules-Verne' ktor gor-nesijt k Mezxunarodju Kozmos-Stancia MKS sxes tonas tovaruf. Razvitie tut tipuf brem-korabuf vremil dvanades rocxis.

2008-03-08, subotek. Serbju premier, gospic Voislav Kosxtunica, tut-den razpuskil Serbju parlament i guverie, otstupil i oglosil novju parlamentju izvolba usled ne-soglosie s Tadicxvoi polit-parta otnosuo otdelenie om Kosovo ot Serbia. Tadicxvoi podkupilju marionetnikis hotili prinat protizakonju razdelenie Serbiaf abi mozxili vstupit v rasistju proti-slaviansk i proti-Serbju Europsoiuz - ktor es dominiritju ot Nemcia, Francia i Britzem. Nikai slaviansk jazika es prinatju v Europsoiuz takak trud-jazika. Tolk Nemcio, Francio i Angloio es trud-jazikas Europsoiuzuf i Slavianis, takak ne-rovnju grodnikis Europsoiuzuf, es prinuditju ucxit i upotrebit tot ne-slaviansk jazikas.

2008-03-08, subotek. Soglosuo s ekspertnikis usled ekonom-kriza bu tut rocx v USA obezdomovilju okol dva-milion rodzinis. USA-ju ekonom-kriza bil pricxinilju usled nizitsju dom-cenis i odnakvremuo visxitsju hipotekju zaem-procentis ktor mnoguo rodzinis ne mozxili platit. No osnovju pricxin USA-ju ekonom-krizaf es voinas v Irak i v Afganzem takak Busxvoi ogromju voisko-bugxet.

2008-03-07, piatek. Vcxera v Izrael domovitsju mlodju Palestinian zustrelil prinaimensx 8 studentis v ekstremnikju Judaistju sxkol v zapadju Jerusalim ktor propagandijt nasilie proti Palestinianis i okupacia Zapadju Breguf. Posle tut teror-akt v celoju Gaza-oblast startil masaju slavnenie i ulca-festival. Gaza perezxivajt tut-vremuo humanizmju katastrof usled zablokenie, stoianju bombenie i nedostacx osnovju tovaruf vklucxuo eda i lekis.

2008-03-03, ponedelek. V Saudju supermarket muzx obezglovil piatnades mesacxju dete pred ocxis toi mama. Dete bil napaditelvoi plemenic i tragedia bil spuskilju usled rodzinju spor.

2008-03-03, ponedelek. Vcxera perekidal u Pakizemju breg blizuo vel-grod Karacxi turist-lodka smertits siem cxlenis odnakju rodzinuf. Podcxas katastrof na palub bili 26 pikniknikis i dva cxlenis ekipazxuf.

2008-03-03, ponedelek. Takak sleditelis ocxekali, ot zagrancju tainju sluzxbas financitju grupis, agentis i marionetnikis, kritikili vcxeraju prezidentju izvolba v Rosia i zavistili masaju podpor Rosianifs dla Dmitri Medvedev.

2008-03-03, ponedelek. Podcxas ofisju navestenie Irakuf, Mahmud Ahmagxinedad, Iranju prezident, proglosil zxe USA prinesil terorizm v Irakuf i zxe USA es pricxin terorizmuf v Irak. On tozx skazal zxe Vasxington ne razumijt zxe Irakju narod ne lubijt Amerik.

2008-03-03, ponedelek. Na Indonezju ostrov Sumatra tut utro vnov slucxil silaju zemtrasenie. Zemtrasenie bil silaf 6,5 gradusis Rihtersxkalaf.

2008-03-03, ponedelek. Uragan Emma ktor podcxas prosxlu tri den udaril Europ smertil bolsx cxem duzina cxlovekis i pocxti pricxinil avaria pasazxirju samoletuf. Letidlo tipuf Airbus A320 podcxas prizemenie na Miunhenju letisxtie posred levju krilo dotikil zem. Na palub samoletuf bili 131 pasazxiris i sxes cxlenis ekipazxuf. Nikto bil poranilju i razmer usxterbuf esxte ne es jasnju.

2008-03-03, ponedelek. Takak pocxti vse ocxekali vo vcxeraju Rosju prezidentju izvolba vigral Medvedev ktor polucxil okol 70 proc glosifs. Komunist Genadi Zuganov polucxil okol 18, Vladimir Zxirinovskij 9,4 i Andrei Bogdanov 1,3 proc glosifs.

2008-03-02, nedelek. Posledju iz dva-tisicx buntnikis otidili iz glavnju plosxad Jerevanuf posle Armenju prezident i parlament vcxera proglosili cxrez-obicxju status. Buntnikis protestili proti rezult nedavnju prezidentju izvolbaf. Ziavuo, Armenju guverie hotil predvratit proti-zakonju perevrot, takak pred neskolk rocxis slucxili v Gruzinia, Ukrainia i v neskolk inju krainis bilju Soviet-blokuf. Vo vse krainis Vsetuf, vrem neposreduo posle izvolba, es nai-priaznju ili nai-opasju dla sxtatju perevrotis. Usled buntis v Jerevan bili smertilju okol 10 i poranilju pocxti 20 cxlovekis.

2008-03-01, subotek. Izraelju voisko ktor tut den vtorgal v Gazaf ubil bolsx cxem 60 Palestinnikis, vklucxuo zxenis i detes. Podcxas prosxlju cxtir den Izraelju voisko smertil pocxti sto obitatelis om Gaza.

2008-03-01, subotek. Vcxera NASA odobril gor-puskenie kozmos-sxatluf Endeavour, ktor dolzxbi startit om 11-ju Marc. Endeavour bu gor-nesit Japonju eksperimentju laborator

2008-03-01, subotek. Serbju ministr zagrancief, gospic Vuk Jeremicx, poslal dopis genskekuf Sodinju Narodifs, gospic Ki-mun, v ktor protestijt proti tvorenie proti-zakonju takzvanju 'Mexzunanrodju Voditsju Grupuf dla Kosovo' vo Viedna.

2008-03-01, subotek. Prosxlju nocx okol 80 km juguo ot Guatemala-grod pere-polnju pasazxirju autobus padal v propastuf smertits prinaimensx 57 i poranits okol 40 pasazxiris. Podcxas avaria autobus nesil priblizuo sto pasazxiris sxto es bolsx cxem ofisuo pozvolitju obiem tot autobusuf.

2008-03-01, subotek. Tut utro nacxil v Rosia 'den tihostuf' pred zavtraju prezidentju izvolba. Soglosuo s opin-analizis gospic Medvedev imajt podpor ot 70 proc izvolitelifs.

2008-02-29, piatek. Pozxar pasazxirju poezduf u Bulgarju grod Cxerven-Brieg smertil 8 cxlovekis vklucxuo din dete. Poezd ehal iz Sofia v Kardamuf.

2008-02-29, piatek. Soglosuo s pozxar-gasitelis vcxeraju vzriv v proda-centr v Cxikagoju pred-grod bil pricxinilju ot utecx gazuf. Okol 8 cxlovekis bili poranilju.

2008-02-28, cxtirek. Malju v USA zudelalju samolet Cxileju polciaf, tipuf Cessna Centurion-210, avaril v gustuo obitatju Cxileju glavn-grod Santiago, smertits vse sxes cxlovekis na palub i piat cxlovekis na zem. Pravdapodobju pricxin avariaf bili tehnicxju problemis.

2008-02-27, sredek. Afganzemju povstanikis tut den bez-uspehuo napadili ministr vnutrief. Vcxera ubili dva Polakju voiakis.

2008-02-27, sredek. Pervju raz v historia cen neftuf na Nov-Jorkju birza perevisxil sto-dva dolaris za bocxka. Din iz pricxinis is nizju cen USA-ju dolaruf.

2008-02-27, sredek. Vo Francia zudelalju vrotlet tipuf 'Super-Puma' doltreskil v Atlant-okean okol sto kilometris ot Brazilju breg u neft-platform P-18. Pravdapodobuo piat trudnikis ktor bili na palub vrotletuf utratili zxizn. Vrotlet prinadlezxil om Brazilju neft-firma Petrobraz.

2008-02-25, ponedelek. Pervju pod-premier Rosiaf, gospic Dmitri Medvedev, tut den navestijt Serbia. Podcxas vstretie so Serbju premier Voislav Kosxtunica Medvedev proglosil zxe Rosia ne bu uznat razdelenie Serbiaf. Kosxtunica blagodaril om Medvedev za podpor Rosiaf. Medvedev podcxerkal zxe razdelenie Serbiaf protirecxjt mezxunarodju pravo, rezolucias Sodinju Narodifs i inju mezxunarodju dogvoris.

2008-02-24, nedelek. USA-ju posolnik v Madaria, gospica April Foley, proglosil zxe ocxekajt zxe Madaria bu uznat "..nezavisju Kosovo ktor es socxast novju razdelenie Europuf podla Gxorgx Busx ..". Foley nepramuo obecxal dla Madarju grup v USA-ju grod Cleveland zxe bu podporit tozx otdelenie Madar-gvoritsju oblastis ot Serbia. Busxvoi domino startil!

2008-02-24, nedelek. Soglosuo s dover-dostoinju informnikis USA pozvolil Turcia napadit Kurdis v severju Irak takak nagrad za Turcju uznanie om Kosovo. Turcia bil din iz pervju krainis ktor uznal Kosovo i neposreduo posle otdelenie om Kosovo tisicxis Turcju voiakis peresecxili Irakju granc i napadili severju, Kurdju oblast Irakuf. Soglosuo s nepodtverdilju raportis uzx bolsx cxem sto Kurdis i okol duzina Turcju voiakis bili smertilju usled tut sudar. Ziavijt zxe tut utro Kurdis tozx dol-strelili Turcju voisko-vrotlet.

2008-02-24, nedelek. V Kipr slucxijt tut den dvaju krug prezidentju izvolbaf v ktor konkurijt veditel komunistifs, 62-rocxju Dimitris Hristofias, proti prav-kriloju 59-rocxju Ioannis Kasulidis.

2008-02-24, nedelek. Tisicxis protestnikis proti otdelenie om Kosovo v Grecju glavn-grod Aten pozxarili flagis om USA i om EU. Serbis tozx marsxili v Zurih i planijut demonstracia v Zxenev.

2008-02-24, nedelek. Visxjusx Serbju cxinovnik vinil USA za nasilju protestis v Serbia proti otdelenie om Kosovo. Ot USA podporitju proti-zakonju razdelenie Serbiaf spuskil masaju protestis vo vse cxastis Serbiaf, vklucxuo Kosovo. USA planijt postroit masaju voina-baz i raket-baz v Kosovo abi otstabilil Balkania. Veditel Rosju komunistju partaf i prezidentju kandidat, Genadi Ziuganov, skazal: "Nasx brat Serbia bil razrvalju om kusokis. To bil nasx naibolsx dover-dostoinju aliancnik podcxas Dvaju Vsetju Voina". Soglosuo s Putin i s inju politnikis otdelenie om Kosovo visxijt gozba terorizmuf. Rosju posolnik v NATO, gospic Dmitri Rogozin, otvergil raportis zxe Rosia grozil upotrebit sila v Kosovo. Rogozin skazal zxe jegoi izrecxenie bil nameruo falsxilju ot medialis.

2008-02-23, subotek. Naimodernju USA-ju tainju nevidimju strategju bomb-samolet tipuf B2 avaril vcxera na Guamju voina-baz. Tocxnju pricxinis avariaf ne bili oglosilju. Gotovenie kazxdju B2 bomb-letuf cenijt okol 1,2 gigalion USD.

2008-02-23, subotek. NATO-ju okupacju voisko proti-zakonuo stopil tisicxis Serbju studentis i onivoi autobusis na Kosovoju 'granc'. Studentis protestili proti okupacia om Kosovo i proti proti-zakonju razdelenie Serbiaf.

2008-02-23, subotek. Bilju prezident Sloveniaf, 57-rocxju Janez Drnovsxek, umiral tut den v Lublana usled rak-bolez.

2008-02-22, piatek. Udorogju bomb ktor vzrivil v sever-zapadju Pakizem smertil trinades i poranil cxtirnades ucxastnikis svadba-konvoiuf.

2008-02-22, piatek. Vse 43 pasazxiris i tri cxlenis ekipazxuf na palub samoletuf tipuf ATP, ktor bil zudelalju v zapadju Europ i vcxera dol-treskil v Jug-Amerikju Ande-goras umirali. Samolet prinalezxil Venezuelju firma 'Santa Barbara Airlines'.

2008-02-22, piatek. Nektor politju sleditelis voprosijut esli mnog-narodju voisko iz Rosia, India i Cxina bu pridit v severju cxast om Kosovo abi ohronal bezopasost om ugnetilju Serbju populaciaf.

2008-02-22, piatek. EU-terorist i bombnik Serbiaf, Javier Solana, grozil Serbia za popularju protestis proti kradenie om Kosovo i protizakonju razdelenie krainuf.

2008-02-22, piatek. Turcju zem-voisko napadil tut utro severju Irak. Tisicxis voiakis, tankis i inju Turcju oruzxie peresecxili Irakju granc i napadil Kurdju povstanikis. Ziavuo, Turcju politnikis zlo-upotrebili medialju fokus om Kosovo abi napadili Irakju Kurdis.

2008-02-22, piatek. Rosju posolnik v NATO, gospic Dmitri Rogozin, oglosil zxe Rosia ne izklucxijt upotrebenie silaf v Kosovo esli NATO ili EU stupit vne svoi mandat ot Sodinju Narodifs.

2008-02-21, cxtirek. Tut den USA dolstrelil svoi starju sxpion-sputnek US193, upotrebits novju tip proti-balistju raketuf SM-3. Upotrebenie om SM-3 podtverdijt obvinenies ot Rosju ministrie obronaf zxe tut dolstrelenie sluzxil takak test dla novju sort USA-ju strategju oruzxief, SM-3, i narusxijt vse mezxunarodju dogvoris posred vimolvka i izbezxenie. Sputnek bil dolstrelilju vo velm nizju krug-Zemlaju orbit, podobju om trasa mezxu-kontinentju balistju raketifs. SM-3 bil gor-puskilju iz USA-ju voisko-korab v severju cxast Tih-okeanuf ne-dalkuo ot Hauaju ostrovis.

2008-02-20, sredek. Cen neftuf dosagil novju rekordju uroven. Na Novjorkju birza cen neftuf perevisxil sto-dolaris za bocxka. Din iz pricxinis mozx but mezxunarodju napruzxie pricxinilju ot proti-zakonju razdelenie Serbiaf.

2008-02-20, sredek. Posle razdelenie Serbiaf vcxera tozx Pridnestrju republik, ktor bil negda socxast Moldaviaf, viprosbal mezxunarodju uznanie. Pridnestrju viprosba es din iz pervju otzvukis om proti-zakonju razdelenie Serbiaf. Bez sumnenie Pridnestrju viprosba es tolk start domino-efektuf proti ktor ostrozxil Rosia, Espania i inju otvetju krainis.

2008-02-20, sredek. NATO-ju okupacju voisko v jug-Serbju provincia Kosovo nacxil brutalju ugnetenie Serbnikifs ktor protestili proti ne-zakonju razdelenie Serbiaf.

2008-02-20, sredek. Vcxeraju prezidentju izvolba v Armenia vigral premier Serzx Sarkisian ktor polucxil bolsx cxem 57 proc glosifs.

2008-02-19, vtorek. Podcxas Afrikju turne, Gxorgx Busx privital razdelenie Serbiaf. USA, Britzem i Francia uzx oglosili zxe bu uznat Kosovoju proti-zakonju rezxim. Rosia i Cxina podcxas cxrez-obicxju vstretie Sovbezuf Sodinju Narodifs osudili razdelenie Serbiaf. Razdelenie Serbiaf napadijt celoju Slaviansto i es zlocxin proti vse Slavianis.

2008-02-19, vtorek. Kubaju veditel i revolucnik, 81-rocxju Fidel Kastro, proglosil zxe otstupijt iz funkcia Kubaju prezidentuf i verhju nacxalnikuf Kubaju voiskof. Kastro bil Kubaju veditel podcxas 49 rocxis, ot rocx 1959 gda dolvergil USA-ju marionetnikju rezxim om diktaturnik Batista.

2008-02-18, ponedelek. Pervju tri krainis ktor uznali Kosovo i razdelenie Serbiaf bili Albania, Turcia i Taivan. Cxina bistruo osudil Taivan zxe imajt nikai pravo uznat Kosovo ibo es socxast Cxinaf. Krainis Europsoiuzuf ktor otvergili razdelenie Serbiaf es Espania, Slovakia, Rumania, Grecia, Kipr i Bulgaria. Nemcia i Austria bu pravdapodobuo uznat Kosovo esxte tut siemden. Posred otdelenie om Kosovo bil Hitlervoi mecxta vipolnilju.

2008-02-18, ponedelek. Posle Rosia tozx Cxina virazxil nespokoinost om USA-ju planis dol-strelit svoi starju sxpionju sputnek US193. Soglosuo s raportis na palub sputnekuf es tainju nad-modernju obraz-senzor. Sleditelis ocxekajut zxe obdva Rosju i Cxinaju voisko bu zgledit i proverit tut dol-strelenie.

2008-02-18, ponedelek. Cxinaju korab Gxinsxan potopil tut utro severuo ot Filipinia. Vse 28 cxlenis ekipazxuf es iscxezilju.

2008-02-18, ponedelek. Tut den slucxijt v Pakizem parlamentju izvolba. Sleditelis ocxekajut masaju obmanis ot diktaturnik Pervez Musxaraf. Soglosuo s opin-analizis veditj opozicju PPP-parta, veditju ot vdov ubilju Benazir Bhutto, gospic Asif Ali Zardari. Zardari skazal zxe es mozxju zxe Pakizem bu razdelit esli izvolba bu obmanju.

2008-02-17, nedelek. Sebabombnik smertil prinaimensx 80 cxlovekis u jug-Afganzemju grod Kandahar. Bombnik vzrivil seba mezxu tolpa pogleditelis sobakju drakaf.

2008-02-17, nedelek. Buntis v Danzem prodolgijut i podcxas posledju siemden protestnikis zapalili uzx okol 180 pozxaris takak protest proti Danzemju rasizm i povtorilju publikenie unizitsju karikaturis om Prorok Mohamed.

2008-02-17, nedelek. Rosju ministrie obronaf virazxil nespokoinost om planis USA-f dol-strelit svoi starju sxpion-sputnek US193. Soglosuo s Rosju ministrie obronaf tot dolstrelenie bu sluzxit takak test dla novju sort USA-ju strategju oruzxief i bu narusxit mezxunarodju dogvoris posred vimolvka i izbezxenie.

2008-02-17, nedelek. Takak sleditelis ocxekali tut-den Kosovo deklaril din-storonju proti-zakonju ot-rvanie ot Serbia. Pravdapodobuo USA i Europsoiuz bu uznat nezavisost om Kosovo, poskroz toi proti-zakonost. Vcxera Europsoiuz resxil poslat vof Kosovo okupacju eskadron dva-tisicx cxinovnikis tamcxoi zadanie es ugnetenie i izgonenie Serbju obitatelifs.

2008-02-17, nedelek. Avaria pasazxirju autobusuf v severju Pakizem smertil prinaimensx 40 cxlovekis. Pasazxir nesil okol 60 pasazxiris i avaril u grod Pattoki.

2008-02-16, subotek. Pistolnik ktor pred-vcxera napadil studentis Sever-Ilinoisju Univerzituf bil razpoznalju takak Steven Kazmiercxek, bilju student tot univerzituf. Soglosuo s jegoi imen ziavijt zxe pistolnik bil etnikju Polak. Jegoi motiv esxte ne es znatju.

2008-02-16, subotek. Europsoiuz predgotovil svoi okupacju eskadronis dla neposredju vtorganie v Serbju provinciaf Kosovo abi podtiskili Serbis i podporili proti-zakonju razdelenie Serbiaf. Rosju ministr zagrancief, gospic Lavrov, proglosil zxe esli Kosovo bu proglosit nezavisost ot Serbia, Rosia bu vnov obsudit svoi pozicia om Jugju Osetia i Abhazia ktor hotijut otdelit ot Gruzinia.

2008-02-15, piatek. Besxalju pistolnik vcxera napadil studentis podcxas lekcia geologiaf v Sever-Ilinoisju Univerzit, USA, smertits piat cxlovekis.Sxesnades inju studentis bili poranilju. Posle perestrelba pistolnik zustrelil seba. Pistolnik bil bilju student tut univerzituf. Sever-Ilinoisju Univerzit es okol sto kilometris zapaduo ot Cxikago, imajt 25-tisicx studentis i toi kampus es okol tri-sto hektaris.

2008-02-15, piatek. Podcxas vstretie Sovbezuf Sodinju Narodifs v Nov-Jork, USA, Serbju ministr zagrancief, Vuk Jeremicx, proglosil 'Pozvolijte mne but velm jasnju. Serbju Republik bu nigda prinat libkai narusxenie svoi celostuf.' Vcxera, podcxas presa-konferencia, Vladimir Putin obvinil Europsoiuz om dva-licoju standard. Na din storon Europsoiuz zapaluo otvergijt razdelenie Kipruf ili otdelenie Baskiaf, no na inju storon Europsoiuz bez kolebanie prinajt i podporijt otdelenie om Kosovo. Soglosuo so sleditelils tut dva-licoju standard dokazijt proti-slaviansk rasizm Europsoiuzuf.

2008-02-14, cxtirek. USA-ju kozmos-agentia NASA prodolgil mision kozmos-sxatluf Atlantis do 18-ju Februar, usled problemis okol primontirenie om laborator Kolumbus. Soglosuo s novju plan sxatl dolzxbi prizemit om 20-ju Februar.

2008-02-14, cxtirek. Tut den popularju Rosju prezident Vladimir Putin v Kreml vstretil i otvetil voprosis ot okol tisicx-piat-sto zxurnalistis.

2008-02-14, cxtirek. Mocju zimaju sneg-uragan udaril Tih-okeanju oblast Rosiaf, glavnuo Sahalin i Kamcxatka. Nektor oblastis ostatili bezelektrikju.

2008-02-14, cxtirek. Poskroz otpiranie, pravdapodobuo Izraelju agentnikis ubili zlo-proslavju Hezbalaju terorist, Imad Mugnieh, ktor bil smertilju ot bomb gda vstupil v svoi automobil u svoi domo v Siurju glavn-grod Damask. Soglosuo s nektor analiznikis Mugnieh bil pred-obrazec teroristuf dla Osama Bin-Ladin.

2008-02-14, cxtirek. Usled Rosju viprosba tut den slucxijt v budov Sodinju Narodifs v Nov-Jork, cxrez-obicxju sidenie Sovbezuf otnosuo planitju proti-zakonju otdelenie om Kosovo. Rosju ministr zagrancief vnov ostrozxil zxe uznanie takai otdelenief es ogromju osxibka ktor bu otvirit Pandora-klet. Otdelenie om Kosovo ot Serbia analogijt otdelenie om Sudetia ot Cxehia ktor neposreduo predidil Dvaju Vsetju Voina i znasilijt Harta Sodinju Narodifs ktor prinesil Vset bolsx cxem sxesdes rocxis om stabilost i mier.

2008-02-13, sredek. Gruzinju opozicju politnik, 52-rocxju gospic Badri Patarkatsisxvili, umiral tut den v London, kratuo posle vstretie s ombannik i olikradnik Boris Berezovski. Britzemju polcia sledstvijt tut podozreju smert. Berezovski es din iz podozrenikis. Tozx Aleksandr Litvinenko i neskolk inju cxlovekis umirali kratuo posle vstretie s Berezovski.

2008-02-13, sredek. Pakizemju voisko iskajt dva atom-ekspertnikis ktor bili otvodilju v oblast krug Khiberju gora-prohod u Afganzemju granc. Tot ekspertnikis bili pravdapodobuo otvodilju ot Talibanju teroristis.

2008-02-12, vtorek. Soglosuo s nauknikis seks podporijt imun-sistem takak ohronajt pred rak-bolez i serce-udaris. Sovet: dla zdrovie i dolgju zxizn seksijte plus cxasto!

2008-02-12, vtorek. Siem-cxlenju ekipazx sxatluf Atlantis i dva-cxlenju ekipazx Mezxunarodju Kozmosju Stanciaf uspehuo primontirili na MKS laborator Kolumbus, ktor bil postroilju ot Europju kozmosju agentia, ESA. Laborator Kolumbus es pervju cxast om MKS ktor ne bil zudelalju v Rosia ili v USA. Soglosuo s planis, Japonju laborator Kibo bu primontirilju v Marc. Obdva laboratoris bu montirilju na Harmonia modul om MKS.

2008-02-12, vtorek. Soglosuo s USA-ju raportis, Rosju strategju turbopropju bomb-letidlos tipuf Tu-95 nadletili USA-ju letidlo-korab USS-Nimitz ktor bil v zapadju cxast Tih-okeanuf. Din Tu-95 dva raz nadletil Nimitz vo visxost okol 600 metris, poki tri inju Tu-95 bili v distancia mensx cxem 170 km. Tut vse cxtir Tu-95 strategju bomb-letidlos es bazilju v dalk-vostokju Rosju baz Ukrainka.

2008-02-12, vtorek. Ukrainju opin-analizis jasnuo pokazijut zxe bolsxost obitatelis Ukrainiaf es proti vstup Ukrainiaf v NATO-f. Poskroz tut masaju protistanie podkupilju marionetnikis Juwxenko, Timosxenko i predsiditel parlamentuf Jaceniuk podpisili dogvor s NATO. Usled podpisenie tut dogvoruf opozicju parlamentnikis uzx neskolk den zablokijut parlamentju sidenies.

2008-02-12, vtorek. Tut den bu vstretit v Moskva Rosju i Ukrainju prezidentis, Vladimir Putin i Viktor Juwxenko. Prezidentis planijut podpisit dogvor Ukrain-Rosju sotrudief.

2008-02-11, ponedelek. USA-ju polcia zaderzxil tri muzxis i din zxen za sxpionenie dla Cxina. Soglosuo s ofisju gvornikis tut cxtir sxpionis prodali Cxina informacia o kozmos sxatl, o Taivan i razlicxju inju voiskoju i ekonomju tainostis.

2008-02-10, nedelek. Rosju pod-premier, gospic Sergei Ivanov, proglosil podcxas konferencia v Miunhen, Nemcia, zxe Rosia bu tverduo ohronat svoi narodju interesis no ne posred voiskoju sila no posred mierju sposob i ekonomju sotrudie.

2008-02-10, nedelek. Prosxlju siemden v Cxehia slucxil neuspehju prezidentju izvolba. V Cxehia prezident ne es izvolitju pramuo ot obitatelis no ne-pramuo ot parlamentnikis. Niktor iz dva veditsju kandidatnikis, Klaus i Sxveinar, polucxil potrebju 50 proc glosifs. Novju krug prezidentju izvolbaf bu startit om 15-ju Februar.

2008-02-10, nedelek. Usled panik-beg podcxas rok-muzikju koncert v zapadju cxast Indonezju ostrovuf Java, v grod Bandung, bili dolstupilju i smertilju okol duzina cxlovekis.

2008-02-10, nedelek. Nobelju laureat, 88-rocxju Doris Lessing, pred-skazal zxe esli Barack Obama bilbi izvolilju takak USA-ju prezident zxe on bu ubilju.

2008-02-10, nedelek. Vcxera vecxer USA-ju kozmosju sxatl Atlantis uspehuo pristanil u Mezxunarodju Kozmosju Stancia, MKS. Siem-cxlenju ekipazx sxatluf gor-nesil i bu montirit laborator Kolumbus postroilju ot Europju kozmosju agentia, ESA. Usled lecxarju problem 56-rocxju Nemcju kozmosnautuf, Hans Schlegel, kozmosju prohodka planitju dla tut den bil otrocxilju om zavtra, ponedelek. Dva malju oblastis na poverh sxatluf bili ne-mnoguo usxterbilju podcxas gorpuskenie.

2008-02-09, subotek. Pozxar prosxlju nocx v pensnikju dom v Austrju grod Egg smertil dinades ostarilju obitatelis.

2008-02-09, subotek. Ot USA i ot Sxveicaria trenirilju terorist Hasxim Thacxi, ktor protizakonuo statil 'premier' Serbju provinciaf Kosovo, proglosil zxe uzx okol sto krainis Vsetuf es gotovju uznat 'nezavisju' Kosovo. Otdelenie om Kosovo es planitju neposreduo posle vnov-inaugurenie Serbju prezidentuf Tadicx, ktor bil podcxas izvolba podporitju ot Hasxim Thacxi takak ot USA-ju masaju medialis. Javier Solana, ktor podporil i inicialil bombenie Serbiaf, takak inju cxinovnikis Europsoiuzuf, bili eksremuo radostju zxe onivoi marionetnik Tadicx bil vnov-izvolilju posred obmanju i manipulilju prezidentju izvolba.

2008-02-08, piatek. Rosju prezident Vladimir Putin oglosil zxe vo Vset nacxil novju oruzx-gonenie, ktor startili inju krainis. Tapocx, dla svoi bezopasost, Rosia es prinudilju tozx konstruktit odnakju ili esxte bolsx vpredilju oruzxie.

2008-02-08, piatek. Cxlenju krainis om NATO plus i plus sporijut o Afganzemju okupacia i nektor sleditelis ostrozxijut zxe sporis okol Afganzemju okupacia mozx-bi vestit k razlomenie om NATO. Okupacia Afganzemuf es mnoguo plus slozxju cxem NATO-ju generalnikis pred-obrazili, poskroz fakt, zxe Afganzemju povstnikis polucxijut nikai podpor ot Rosia. Podcxas Sovietju okupacia Afganzemuf, Afganzemju teroristis polucxili masaju podpor ot USA i ot NATO. Tper odnakju teroristju grupis smertijut NATO-ju okupacju voiakis.

2008-02-08, piatek. Tut utro vstretili v Moskva perv-ministris Rosiaf i Polakiaf, Viktor Zubkov i Donald Tusk. Pervju otzvukis tut vstretief bili velm priaznju.

2008-02-08, piatek. Indju hirurgnik, Dr Amit Kumar, ktor kradil organis ot bez-trudnikis i implantil onif v platitsju pacientifs bil zaderzxilju v Nepal. Organ-prodazx es proti-zakonju v India no poskroz tot fakt mnogju organis es kupitju i transplantitju v pacientifs, vklucxuo zagrancnikis. Dr Kumar imal u seba bolsx cxem milion USD. Kumarvoi rodzin domovijt v luksus-dom v Kanadju vel-grod Toronto.

2008-02-07, cxtirek. Serbju perv-ministr, Voislav Kosxtunica, zablokil podpisenie novju dogvoruf s Europsoiuz takak protest proti planis Europsoiuzuf podporit otdelenie om Kosovo. Jegoi geroju cxin mozx vedit k padanie guverief i k novju parlamentju izvolbaf.

2008-02-07, cxtirek. Takak polit-analiznikis ocxekali OBSE oglosil zxe ne bu poslat v Rosiaf sleditelis prezidentju izvolbaf. Osnovju pricxin es ogromju popularost om Putinvoi guverie i om kandidatnik Medvedev. OBSE ne hotijt podtverdit tot popularost i posred boikot hotijt sumnit doverdostoinost rezultuf.

2008-02-07, cxtirek. Rosju polit-parta financitju i kontolitju ot zagrancju manipulnikis i tainju sluzxbas, takzvanju Soiuz Pravju Silafs, ili SPS, resxil ne ucxastit Rosju prezidentju izvolbaf ibo imajt prakticxuo nikai sxans uspehuf. SPS es podporitju ot neznacxju cxislo obitatelifs.

2008-02-07, cxtirek. V Peru zem-lavinis pricxinilju ot potocxju dozxdis smertili bolsx cxem 20 obitatelis. V sosedju Ekvador vzriv 5023 metris visxju vulkanuf Tungurahua smertil prinaimensx piat cxlovekis.

2008-02-07, cxtirek. Esxte ne es jasnju esli kozmos-sxatl Atlantis bu gor-puskilju tut posle polden soglosuo s plan. Gor-puskenie es ogrozilju ot nepriatju pogod i burias v oblast krug Kennedyvoi kozmosdrom. Atlantis dolzx-bi gor-nesit klucxju laborator 'Kolumbus' ktor bil postroilju ot Europju kozmos-agentia ESA. Siem-cxlenju ekipazx sxatluf socxastijt iz piat USA-nikis, din Nemcnik i din Japonnik.

2008-02-07, cxtirek. V neskolk Azju krainis tut den slavnijut Lunaju Novju Rocx.

2008-02-07, cxtirek. Britzemju inzxeneris predlozxili planis dla postroenie 150 metris dolgju pasazxir letidlof ktor bu progonitju posred tecxju vodor i ktor bu ehat piat-raz plus bistruo cxem zvuk. Takai letidlo bi umozxit letit iz Britzem v Australiaf podcxas piat vmest privikju 22 cxasis.

2008-02-07, cxtirek. Rosju brem-raket Progress-M63 ktor bil gor-puskilju iz Baikonurju kozmosdrom om vtorek, tut den pristanit u Mezxunardoju Kozmosju Stancia, MKS. Popri eda i palivo Progress prinesijt dla ekipazx om MKS tozx svezxju fruktis i zelen-ovocxis takak filmis.

2008-02-06, sredek. Serial neskolk tornadis v jug-USA-ju sxtatis Tenesia, Arkansas, Kentuk i Alabama smertil bolsx cxem 50 cxlovekis.

2008-02-05, vtorek. Nemcju polcia podozrejt zxe pozxar ktor pred-vcxera smertil 9 Turcnikis v jug-zapadju Nemcju grod Ludwigshafen, bil zapalilju ot Nemcju nov-nacistis. Soglosuo s esxte ne-podtverdilju raportis sviditelis vidili kak nekai muzx startil ogen.

2008-02-05, vtorek. Serbju perv-ministr, Voislav Kosxtunica, protistanijt planis om marionetnik Tadicx, ktor bil prosxlju nedelek, usled masaju podpor ot zagrancju medialis, vnov-izvolilju takak Serbju prezident. Kosxtunica skazal zxe podpisenie novju dogvoruf s Europsoiuz faktuo prinajt otdelenie om Kosovo. Es mozxju zxe esli marionetnik Tadicx i jegoi polit-parta bu prinat ultimatum ot Europsoiuz, Serbju guverie bu raz-lomit i bu oglositju novju parlamentju izvolba v ktor mozxuo Kosxtunica bu so-trudit s Nikolicx abi obronali celost svoi krainuf.

2008-02-05, vtorek. Tut den USA-ju pred-izvolbaju teatr dosagijt svoi orgazm. V bolsx cxem 20 sxtatis obitatelis bu glosit za kandidatis demo-republikanju polit-partaf. Da, demo-republikanju (i ne demokratju i republikanju), ibo tot es tolk din polit-parta ktor imajt dva cxastis: demokratju i republikanju. Podcxas izvolba i pred-izvolba kandidatis teatruo napadijut svoi protinikis abi USA-ju obitatelis dumali zxe imajut svobod. No takak Cxina, USA realuo imajt tolk din polit-parta, demo-republikanju polit-parta, i vse ostatju politpartas i kandidatnikis es tehnicxuo izklucxitju iz ucxastie v prezidentju i inju izvolbas.

2008-02-05, vtorek. Britzemju guverie ne-pramuo uznal poligamju podrugies. Poskroz fakt zxe v Britzem ne es pozvolitju svadit dvaju raz Britzemju guverie uznajt poligamju rodzinis ktor svadili v krainis gde tot es pozvolitju. Takai muzxis imajut pravo polucxit socialju podpor tozx dla svoi dvaju zxen.

2008-02-04, ponedelek. Tolk din den posle vnov-izvolba Serbju marionetju prezidentuf Tadicx, Europsoiuz podpisil soglosie dla poslanie grodnikju misionuf dva-tisicx cxinovnikifs v Serbju provinciaf Kosovo. So svoi glos za marionetnik i predatel Tadicx, Serbis predali Kosovo.

2008-02-04, ponedelek. Iranju gvornikis oglosili zxe iz nedavnuo postroilju novju Iranju kozmosdrom, Irakju nauknikis gor-puskili brem-raket sposobju gor-nesit sputnek v krug-zemlaju orbituf.

2008-02-04, ponedelek. Nauknikis Japonju Cukuba univerzituf uziavili zxe kofe-zerno soderzxijt komponent ktor es sposobju pomocit predvrtatit Alzhaimer-bolez.

2008-02-04, ponedelek. Britzemju posrednikis startili peregvoris so Somalju piratis ktor om pervju Februar otvodili Rosju riba-lodka 'Svicer Korsakov' u Somalju breg. Lodka imal ekipazx sxes mornikis vklucxuo cxtir Rusis.

2008-02-04, ponedelek. Pozxar v cxtir-etazxju dom v jug-zapadju Nemcia, v grod Ludwigshafen, smertil prosxlju nocx 9 cxlovekis vklucxuo piat detes. Okol 35 cxlovekis bili hospitalizilju. Kvartir-dom bil obitatju perevazxuo ot Turcnikis. Pozxar slucxil podcxas karnaval. Es mozxju zxe bu naidilju esxte inju zxertvas.

2008-02-04, ponedelek. USA-ju voisko dopuskil zxe prosxlju subotek smertili 9 Irakju civilnikis, vklucxuo dva detes, v grod Iskandariah ktor es okol 50 km juguo ot Bagdad. Usled Busxvoi Irakju voina utratili zxizn uzx prinaimensx 180 tisicx Irakju civilnikis.

2008-02-04, ponedelek. Tri iz sxes podlodkas Hitlervoi podlodkaju flotuf v Cxernju morie bili naidilju pod morie u Turcju breg. Podcxas Dvaju Vsetju Voina Hitler provozil tot sxes podlodkas iz Nemcju Baltju port Kiel poprecx zem i rekas abi napadili Sovietju Cxern-morju flot. Tri podlodkas bili potopilju podcxas voina i posledju tri bili ostamotilju u Turcju breg i potopilju ot ubegitsju cxlenis ekipazxuf. Ekipazx bil zaderzxilju v tagda neutralju Turcia.

2008-02-04, ponedelek. Vo vcxeraju Serbju prezidentju izvolba vigral predatel Serbju naroduf, Tadicx. Nektor kritiknikis porovnili podpor dla Tadicx s glosenie nektor Nemcju zxidifs v rocx 1930 za Hitler. Kto realuo vigral es USA-ju masaju medialis ktor podporili Tadicx. Vigral Javier Solana, Gxorgx Busx, Hasxim Thacxi i proigral svobod Serbju naroduf.

2008-02-03, nedelek. Serbju prezidentju izvolba koncil tut den om 20-ju cxas. Soglosuo s pervju obgodas izvolbaf ucxastili 4,5 iz 6,7 milion izvolitelis ili 63 proc.

2008-02-03, nedelek. Serbju patriotis trevogijut zxe zagrancju agentnikis i izvolbaju zgleditelis iz USA i z OESR (OECD) bu manipulit Serbju prezidentju izvolba takak manipulili izvolbas v neskolk inju krainis bilju Soviet-blokuf.

2008-02-03, nedelek. Ot pervju Februar tut rocxuf Slovakju zxenis za porodenie pervju detef polucxijut ot Slovakju guverie bolsx cxem tisicx USA-ju dolaris. Takak inju Slaviansk krainis tozx Slovakia perezxivajt demografju katastrof. Poki Slovakia i inju Slaviansk krainis imajut masaju podpor dla rodzinis i detes, Sxveicaria imajt pocxti nikai podpor, no abi visxil svoi populacia Sxveicaria kradijt i germanizijt detes Slaviansk i inju obitatelifs i imigritelifs. Podobuo kak delal Hitler v Lidice i v inju cxastis Europuf podcxas Dvaju Vsetju Voina. Soglosuo s mezxunarodju dogvoris i zakonis postupanie Sxveicariaf es genocid.

2008-02-03, nedelek. Soglosuo s Nov-Zelandju nauknikis cigarenie marihuanuf es 20-raz bolsx mnoguo opasju cxem cigarenie tabakuf. Marihuan soderzxijt plus mnoguo opasju i rakbolez pricxinitsju ingredientis cxem tabak.

2008-02-03, nedelek. Situacia v Cxad ne es jasnju. Soglosuo s nektor raportis egzistijt peresmirie mezx povstanikis i prezident Idriss Deby, no solgosuo s inju raportis, povstanikis tolk cxekajut abi prezident otidil iz prezidentju palac.

2008-02-03, nedelek. Tut utro startil v Serbia dvaju krug prezidentju izvolbaf v ktor konkurijt Serbju patriot Tomislav Nikolicx proti marionetnik zagrancju manipulnikifs, Boris Tadicx. Tadicx es podporitju ot Javier Solana, Gxorgx Busx i Hasxim Thacxi. Izvolbaf mozx ucxastit okol 6,7 milion izvolitelis.

2008-02-02, subotek. Francju prezident, 53-rocxju Nicolas Sarkozy tut den svadil 40-rocxju Carla Bruni. Sarkozy razvodil bilju suprugica, Cecilia, prosxlju Oktobr.

2008-02-02, subotek. Papezx Benedikt XVI, vstretil Kosovoju takzvanju 'prezident' Fatmir Sejdiu. Ziavijt zxe Vatikan stanijt na storon Kosovo-Albanju teroristis proti pravoslavju Serbis i posred tut vstretie hotijt obvlivit Serbju prezidentju izvolba i podporit marionetnik Tadicx.

2008-02-02, subotek. V Cxadju glavn-grod Ngxamena prodolgijt bitva om prezidentju palac. Cxadju povstanikis obkrugili prezidentju palac ktor es obronatju ot Francju stranju legion.

2008-02-02, subotek. Tut den es 65 rocxis ot konc Stalingradju bitva, v ktor Sovietju voisko podkoril Hilter. Bitva koncil om 2-ju Februar rocxuf 1943, i tut masaju proigra bil start Hitlervoi koncuf.

2008-02-02, subotek. Plus i plus mnoguo otvetju politnikis ostrozxijut zxe din-storonju otdelenie om Kosovo ot Serbia mozx startit celo-Vsetju katastrof i voinas. Kosovoju 'nezavisost' es podstrekatju ot USA-ju politnikis ktor hotijut destabilit vset i spuskit mnozxstvo voinas om ktor hotijut obogatit seba.

2008-02-02, subotek. Vcxera Microsoft predlozxil kupit Yahoo za 44,6 gigalion USA-dolaris. Obdva Microsoft i Yahoo konkurijut proti naivelju internetju iskator Google.

2008-02-02, subotek. Sneg burias udarili sxirju oblastis om Kanada i USA i paralizili provoz.

2008-02-02, subotek. Ogromju tolpas milionis Cxinanikis perepolnili stancias abi mozx ehat domof dla slavnenie Cxinaju lunaju novju rocxuf. Usled snegju katastrof okol siemden bil publikju provoz paralizilju. Okol dva-sto-milion Cxinanikis bu upotrebit poezdis podcxas tut sviatakis. Grozijt zxe nekai pasazxiris bu dolstupilju usled panik-beg. Autoritet ostrozxijt zxe bezmilostju zimaju pogod esxte ne koncil.

2008-02-02, subotek. Uzx triju podmorju internetju kabel bil vcxera razrvalju v Sred-vostokju oblast. Utrat tut kabelis zatrudil i medljuvil internetju komunikacia s India, s jugju Azia i s celoju Sred-vostok.

2008-02-02, subotek. Rosju imigracju sluzxba dopuskil zxe obdva sin i zxen bilju Serbju prezidentuf, Slobodan Milosxevicx, ktor bil ubilju v Haag, polucxili v rocx 2005 politju azil v Rosia. Obdva, Marko Milosxevicx i Mirjana Markovicx, domovijut v Rosia.

2008-02-01, piatek. Kto podporijt Tadicx v Serbju prezidentju izvolba? 1) USA-ju masaju medialis, 2) kriminalnik Javier Solana, 3) Kosovoju Albannikis vklucxuo Hasxim Thacxi. Mi dolzx voprosit pocx? Ziavuo Tadicx predal Kosovo, Serbia i Serbju narod.

2008-02-01, piatek. Dva bombis ktor vzrivili tut-den v Bagdadju perepolnju rinokis, smertili okol sto i poranili priblizuo dva-sto cxlovekis. Ziavijt zxe seba-bombnikis bili dva slab-mislju Irakju zxenis.

2008-01-31, cxtirek. Gvornik Polakju voiskof, maior Dariusx Kacpercxik, oglosil in Varsxava zxe Polakia bu iztiagat svoi voiakis iz Irak do konc Oktobruf 2008.

2008-01-30, sredek. USA-ju marionetnik i Ukrainju perv-ministr Julia Timosxenko, tut den podpisil v Brusel sotrudie Ukrainiaf s NATO.

2008-01-30, sredek. Profesor Andres Lozano iz Torontoju Zapadju Bolezdom oglosil zxe glubinju elektrikju uzbudenie mozguf vernujt pacientis pamiat. Mozxuo tut uziavenie bu upotrebimju dla lecxenie Alzhaimer-bolezuf i inju zabolezeniefs.

2008-01-30, sredek. Paralizenie Cxinaf prodolgijt poki snegju buria i nizju temperaturis postupijut. Cxinaju novju rocx bu om siemju Februar i dla tot sviatak okol dva-sto-milion cxlovekis hotijut ehat k svoi rodzinis.

2008-01-30, sredek. Indju polcia iskajt hirurg Amit Kumar ktor nasiluo kradil nirkas i inju organis ot bez-domonikis i ot bez-trudnikis. Posle kradenie on onif implantil v cxekatsju pacientifs.

2008-01-30, sredek. Tut posle-polden vzrivil bomb v kafelna autobusju stanciaf v Bosnaju glavn-grod Saraievo. Autobus-stancia es v Pale, to es cxast groduf gde domovijut perevazxuo Serbis. Cxislo zxertvas esxte ne es jasnju.

2008-01-30, sredek. Profesor Misxiganju Univerzituf, Jan Sxveinar, ktor planijt ucxastit Cxehju prezidentju izvolbaf, proglosil zxe esli bu vigrat, on bu neposreduo otstupit svoi USA-ju grodnikost. Ibo jegoi detes i zxen es i bu ostatit USA-ju grodnikis, nektor Cxehis mozx sumnit jegoi vernost Cxehju naroduf.

2008-01-30, sredek. Veditel Serbju radikalju polit-partaf, gospic Tomislav Nikolicx, ktor priehal v Rosiaf usled pozvanie ot polit-parta Spravedlivju Rosia, vcxera vstretil predstavatelis tot polit-partaf. Tut den bu Nikolicx vstretit neskolk inju Rosju politnikis i parlamentnikis.

2008-01-29, vtorek. Europsoiuz vnov vmesxajt razkrituo vo vnutrju politia Serbiaf i v Serbju prezidentju izvolba. EU-politnikis proglosili svoi podpor dla marionetnik Boris Tadicx ktor konkurijt v prezidentju izvolba proti Serbju narodnik Tomislav Nikolicx. Usled tut podpor ot USA-ju masaju medialis i ot EU-politnikis es jasnju zxe Tadicx es marionetnik ktor predal Serbia. Pozad tut podpor es tozx Javier Solana, odnakju kriminalnik ktor podporil i podstrekal napadenie i bombenie Serbiaf. Nezabujme zxe odnakju EU-politnikis ktor tper podporijut Tadicx, podporili otdelenie Cxern-Goraf i obvlivili referendum v Cxern-Gora, i tozx podporili napadenie i otdelenie om Kosovo. Podpor dla onivoi marionetnik Tadicx es podpor dla bezvolnenie Serbiaf.

2008-01-29, vtorek. Milionis cxlovekis es zatorilju vo vostokju i jug-vostokju Cxina usled neobicxju snegju kataklizm ktor prodolgijt uzx siemden. Sledju siemdem Cxinanis bu slavnit naivelju sviatak rocxuf, takzvanju Lunaju Novju Rocx. Dla tot sviatak des-milionis planijut ehat k svoi rodzinifs. Tut vrem rocxuf es nai-zxivju cxast rocxuf na Cxinaju dorogis, letisxties i zxelez-dorogis.

2008-01-29, vtorek. Nedavnuo uziavilju asteroid 2007-TU24, ktor imajt diametr 250 metris, tut den v distancia okol 540 tisicx kilometris proehal u Zemla. Asteroid ktor pred 65 milionis rocxis udaril Jukatanju pol-ostrov i nisxtovil dinozauris imal priblizju diametr om 170 kilometris.

2008-01-28, ponedelek. Podcxas tut-denju vstretie om ministris zagrancief Europsoiuz pozvolil soedinit Sxveicaria so Sxengenju bezvizaju zona. Sxveicaria mozx vstupit v Sxengenju zona uzx om pervju Novembr 2008, esli do tagda montirijt vse potrebju tehnicxju orudie.

2008-01-28, ponedelek. Rosju ministrie ekonomju razvitief oglosil zxe prosxlju rocx Rosju ekonomia rastil om 8,4 proc.

2008-01-28, ponedelek. Indonezju diktaturnik Suharto bil tut utro podgrobilju v rodzinju mauzolei v sred-Javaju grod Solo. Podgrobenief ucxastil Indonezju prezident Susilo Bambang Yudhoyono takak neskolk inju Indonezju i zagrancju politnikis. Udivuo podgrobenief ucxastil tozx gospic Xanana Gusmao, prezident Vostokju Timoruf ktor bil zanatju ot Suhartovoi rezxim. Soglosuo s nektor raportis Suharto masakril do milion protinikifs jegoi rezximuf i kritiknikis porovnijut jeg s Pol-Pot ili s Hitler.

2008-01-28, ponedelek. Iz Rosju kozmosdrom v Baikonur brem-raket tipuf Proton-M tut utro gor-nesil v krug-zemlaju orbituf 2,6 tonaju komunikacju sputnek tipuf Ekspress-AM33.

2008-01-28, ponedelek. Rosia dovozila v Iranju jadroju elektrikilna v Busxer uzx vse jadroju palivo potrebju dla start produktenie elektrikuf.

2008-01-28, ponedelek. Vcxera umiral v zapad-USA-ju grod Salt-Lake-City, Mormonju 'papezx', ili prezident trinades-milion Mormonnikifs, 97-rocxju Gordon Hinckley.

2008-01-28, ponedelek. Bolivju prezident Hugo Chavez vizval inju Latin-Amerikju krainis abi tvorit proit-USA-ju voiskoju koalicia. Soglosuo so Chavez USA-ju imperizm ogrozijt celoju Latin-Amerik. Uzx bolsx cxem sto rocxis USA vmesxajt vo vnutrju politia Latin-Amerikju krainis i montirijt tamgde svoi marionetnikju rezximis i diktaturnikis. Pinochet i jegoi zlo-cxinis es din iz mnogju primeris.

2008-01-27, nedelek. Centrju izvolbaju komitet Rosiaf resxil zxe bilju perv-ministr Rosiaf Mihail Kasianov ne mozx ucxastit tut-rocxju prezidentju izvolbaf ibo trinades proc iz dva-milion potrebju podpisis ne bili doverdostoinju.

2008-01-27, nedelek. Prinaimensx 8 cxlovekis bili smertilju usled kolaps tri-etazxju kvartir-domuf v Pakizamju vel-grod Ravalpindi. Neskolk inju cxlovekis bili poranilju. Kolaps bil pricxinilju ot vzriv proti-zakonuo skladilju piro-tehnicxju materialis v pod-etazx domuf. Kvartir-dom bil blizuo polc-dom, i popri kvartiris soderzxil tozx neskolk prodalnas.

2008-01-27, nedelek. Soglosuo s dover-dostoinju raportis 9-tonaju USA-ju sxpion satelit statil ne-kontrolimju i bu avarit podcxas Februar ili Marc tut rocxuf. Ibo satelit soderzxijt tainju instrumentis i opasju materialis es mozxju zxe bu dolstrelilju posred USA-ju proti-satelitju raket.

2008-01-27, nedelek. Usled mnog-organju kolaps tut utro umiral v Gxakartaju bolezna 86-rocxju bilju Indonezju prezident i diktaturnik, Hagxi Muhammad Suharto. Suharto bil Indonezju prezident bolsx cxem trides-rocxis ot 1967 do 1998. Soglosuo s kritiknikis Suhartovoi rezxim bil brutalju, podkupju i es otvetju za smert tisicxis protinikis takak za masaju obkradenie Indonezju naroduf. Suharto, jegoi rezxim i jegoi zlo-cxinis bili montirilju i podporilju ot USA. Soglosuo s nektor obgodas Suharto masakril okol 800-tisicx protinikis jegoi rezximuf. Suharto bil hospitalizilju ot 4-ju Januar.

2008-01-27, nedelek. V USA-ju demokratju prezidentju pred-izvolba v Jugju Karolina vigral cxernnik Barack Obama ibo predizvolbaf ucxastil nadmerju cxislo cxernju obitatelifs dla ktor Obama es gero. Okol 28 proc obitatelifs Jugju Karolinaf es cxernju.

2008-01-27, nedelek. Soglosuo s nezavisju zxurnalistju grup pred napadenie Irakuf Busx i jegoi gvornikis zudelali 935 bez-pravdaju oglosenies abi dosagil svoi ciel. Busxvoi lgas mozg-cxistili USA-ju obitatelis i politnikis abi soglosili s jegoi plan napadit Irak i kradit Irakju neft. Kritiknikis Irakju okupaciaf podozrejut zxe USA kradijt milionis bocxkas Irakju neftuf bez platenie.

2008-01-26, subotek. Francju polcia tut-den voprosil 31-rocxju birza-torgnik, Jerome Kerviel, usled cxoi neautorizilju torgenie Francju bank 'Societe Generale' utratil okol siem gigalion USA-dolaris.

2008-01-26, subotek. Posle vstretie so Serbju predstavatelis vcxera Rosju prezident Vladimir Putin povtoril i viraznil svoi proti-stanie proti otdelenie om Kosovo. Putin skazal zxe Kosovoju din-storonju nezavisost mozx pricxinit ne-stabilost v Balkan i v inju oblastis Vsetuf.

2008-01-26, subotek. Slaviansk cxampionstvo: Dvades-rocxju Rosju tenisnica, Maria Sxarapova, vigral Australju tenis cxampionstvo nad Serbju tenisnica Ana Ivanovicx. Vcxera Serbju tenisnic Novak Djokovicx, v polfinal om Australju cxampionstvo razgnetil Sxveicarnik Rogxer Federer.

2008-01-25, piatek. Rosju polcia zaderzxil v Moskva zlo-proslavju mezxunarodju kriminalnik i sxef podvsetief, Semion Mogilevicx, ktor es grodnik Izraeluf, Madariaf, Rosiaf i Ukrainiaf.

2008-01-25, piatek. Tut den Slovakis i Polakis pomnijut 320 rocxis ot rodenie om slavnju slaviansk razboinik i gero, Juro Janosxik. Soglosuo s historia Janosxik obkradil bogatnikis i obdaril bedanikis. Janosxik domovil i razboil v goras mezx Slovakia i Polakia.

2008-01-25, piatek. Rosia i Serbia tut den v Moskva podpisili novju dogvor o prodolgenie Rosju gaz-trubvoduf v Serbiaf. Socxast dogvoruf es prodazx Serbju neft-monopoluf NIS dla Gazprom.

2008-01-25, piatek. Tut den vstretil Rosju prezident Vladimir Putin so Serbju predstavatelis, Voislav Kosxtunica i Boris Tadicx, abi obsudili Kosovoju problem. Zxaluo, Tomislav Nikolicx ne ucxastil vstretief. Nektor sleditelis podozrejut zxe Tadicx ucxastil tut vstretief tolk abi dobrjuvil svoi sxans v dvaju krug Serbju prezidentju izvolbaf i ne abi iskal realju resxenie. Poskroz proti-Serbju poza Europsoiuzuf, Tadicx podlizajt EU-politnikis.

2008-01-25, piatek. Posle birza-kolaps prosxlju 'cxernju ponedelek' i posle dva denis neuverenostuf, ziavijt zxe vcxera cenis v Europju birzas obrotili. Pricxin obrotuf bili priaznju korporacju raportis i pozitivju podpor ekonomiaf ot USA-ju guverie.

2008-01-25, piatek. Prosxlju nocx, posle proigra dover-glosuf v Italju senat, Italju perv-ministr Romano Prodi otstupil. Nikto znajt sxto bu sledit.

2008-01-24, cxtirek. Ziavuo, Australju filmju zvezdnik, Heath Ledger, ktor umiral prosxlju vtorek v USA, bil smertilju ot smes sxes razlicxju predpisju lekis, vklucxuo lek Ambien.

2008-01-24, cxtirek. Soglosuo s gvornikis Cxinaju guverief Cxinaju ekonomju rastenie v rocx 2007 dosagil novju rekordju uroven 11,4 proc. Tut-vremju Cxinaju inflacia es okol 6,5 proc.

2008-01-24, cxtirek. Vcxera vecxer v sever-zapadju Polakia avaril voisko-letidlo, tipuf CASA-transporter C-295, nesitsju sxesnades pasazxiris i cxtir cxlenis ekipazxuf. Vse 20 cxlovekis na palub bili smertilju. Mezxu zxertvas es tozx din brigadir-generalnik Polakju voiskof. Avarilju letidlo bil zudelalju v Espania.

2008-01-23, sredek. Vo Sxveicarju otdih-grod Davos startil Vsetju Ekonomju Forum ktoruf ucxastijut bolsx cxem 2500 veditsju politnikis.

2008-01-22, vtorek. Rosju prezident Putin i prezidentju kandidat Medvedev tut den vstretili predstavatelis om Edinost Pravoslavju Narodifs. Patriarh Aleksi II proglosil zxe tper Pravoslavju narodis ponimajut kak vazxnuo es abi stanit spol. Vstretief ucxastil tozx Serbju princica Katarina.

2008-01-22, vtorek. Usled trevog om USA-ju ekonomia vcxera i dnes birzas v celoju Vset perezxivali kolaps ot 5 do 23 proc. Abi nizil trevog tut den USA-ju federacju zapas-bank oglosil nizenie osnovju zaem-procentis om drakonju 0,75 proc na uroven 3,5 proc.

2008-01-21, ponedelek. Soglosuo s pervju raportis vcxeraju pervju etap Serbju prezidentju izvolbaf vigral Tomislav Nikolicx.

2008-01-20, nedelek. Tut utro nacxil v Serbia prezidentju izvolba. Naivazxnju kandidatis es Serbju narodnik Tomislav Nikolicx i ot USA-ju tainju sluzxbas i masa-medialis podporitju marionetnik Boris Tadicx. Nektor sleditelis podozrejut zxe Tadicx imajt tainju dogvor s USA i s Europsoiuz usled ktor nepramuo soglosijt s otdelenie om Kosovo. Tadicx uzx proglosil zxe bu delat nisxto esli Kosovo proglosijt nezavisimost ot Serbia. Naproti Nikolicx hotijt plus blizju otnosenies s Rosia.

2008-01-18, piatek. Kanada vpisal USA i Izrael v tainju spis krainifs ktor provodijut mucxenie. Spis polucxilju ot neznalju proizhod publikil zvest-agentia Reuters. Popri USA i Izrael es v tot spis tozx Meksik, Siuria, Iran, Saudia, Cxina i Afganzem.

2008-01-18, piatek. Rosju prezident Putin prodolgijt svoi ofisju vizita Bulgariaf. Podcxas svoi vizita Putin vstretil politju predstavatelis Bulgariaf i otkril Rosju vistav v Bulgaria. Pred 130 rocxis Rosia svobodil Bulgaria ot piat-sto-rocxju Turcju okupacia.

2008-01-18, piatek. Usled natisk ot Rosju guverie, Britzemju sxpion-organizacia 'British-Council' zakril svoi regionju ofisis v Rosia. British-Council provodijt svoi sxpionenie, politju vmesxanie i politju manipulenie pod krisx prosvetenief. Pod krisx prosvetenief verbovajt sxpionis i agentnikis ktor navestijut British-Council abi 'ucxili angloio'.

2008-01-17, cxtirek. USA-ju letidlo-zavod Boeing vnov oglosil novju otrocxenie perepodanief novju letidlofs Boeing-787 om dobavju tri mesacxis usled montir-problemis.

2008-01-16, sredek. Rekord-nizju temperaturis v Sibiria i vo Vostokju Rosia pricxinili smert uzx neskolk duzinas obitatelis. V nektor oblastis temperaturis dosagili minus piatdes gradusis.

2008-01-16, sredek. Tut utro cen-papiris v Azju birzas ostruo nizili usled nizenie v USA-ju birzas vcxera vecxer.

2008-01-16, sredek. USA-ju republikanju prezidentju kandidatnik, Mitt Romney, udivuo vigral vcxeraju pre-izvolba vo sxtat Misxigan.

2008-01-16, sredek. Gruzinju prezident i USA-ju marionetnik Saakasxvili poslal Rosju prezidentuf Putin pozvanie dla svoi vnov-inaugurenie ktor bu slucxit om 20-ju Januar. Saakasxvili nedavnuo 'vigral' svoi vnov-izvolba podcxas nedavnju pravdapodobuo obmanju prezidentju izvolba. Podcxas tut prezidentju srocx Saakasxvili planijt vstupit v NATO-f i postroit USA-ju proti-Rosju voina-baz v Gruzinia. Tut planitju voina-baz, takak voina-bazis v Baltia, v Polakia i v Cxehia, es socxast USA-ju predgotovenief dla voina proti Rosia i proti celoju Slavianstvo.

2008-01-16, sredek. Sri-Lankaju teroristis smertili prinaimensx 23 cxlovekis podcxas tut-utroju napadenie pasazxirju autobusuf nesitsju trudnikis v jugju Srilanka u grod Okkampitya.

2008-01-15, vtorek. Tut-den Izraelju voisko smertil prinaimensx siemnades i poranil okol 50 Palestinnikis v Gaza.

2008-01-14, ponedelek. Vcxera Francju prezident Sarkozy startil navestenie Saud-Arabiaf i Pers-zalivuf. V glavn-grod Riadh vcxera vecxer Sarkozy vstretil Saudju korol Abdallah i spol podpisili neskolk dogvoris.

2008-01-13, nedelek. Okol sto-tisicx cxlovekis protestili v Gruzinju glavn-grod Tbilisi proti nedavnju obmanju prezidentju izvolba ktor 'vigral' Saakasxvili. Marsxnikis vimagali dvaju krug prezidentju izvolbaf.

2008-01-13, nedelek. Tut-den, podcxas navestenie Sodinju Arabju Emiratifs, USA-ju prezident i obmannik Gxorgx Busx, vo svoi recx vnov napadil Iran i Iranju guverie. Nepramuo Busx nametil zxe mozx startit voina proti Iran. Nektor sleditelis podozrejut zxe Busx bu startit voina proti Iran pred konc jegoi prezidentju srocxuf abi statil plus popularju v USA i abi podporil bez-nadezxju republikanju prezidentju kandidatis.

2008-01-13, nedelek. Ziavuo, proti-Slaviansk rasist i Busxvoi pes, nedavnju Britzemju perv-ministr Tony Blair, planijt kandidatit v buvremju izvolba prezidentuf om Europsoiuz. Nedavnuo Blair zmenil svoi religia i statil katoliknik i prosxlju siemden Blair iskal podpor ot Francju prezident Sarkozy. Soglosuo s kritiknikis, esli Blair bu statit prezident Europsoiuzuf, vse obitatelis Europsoiuzuf bu statit bezvolnikis om USA.

2008-01-13, nedelek. Ot USA montirilju i podkupilju marionetnik Saakasxvili proglosil zxe bu stremlit za dobrenie otnosenies s Rosia. Soglosuo so sleditelis Saakasxvili skazal zxe hotijt dobrjuvit otnosenies s Rosia tolk abi polucxil plus velju podpor Gruzinju obitatelifs. On sam nedavnuo gorsxil tot otnosenies abi dokazil svoi sxefis vo Vasxington zxe zasluzxil onivoi podkup-dengi i medialju podpor. Saakasxvili planijt pozvolit postroenie USA-ju voina-bazuf v Gruzinia. V nedavnju prezidentju izvolba marionetnik Saakasxvili 'vigral' tolk usled jegoi izvolbaju obmanis. Opozicnikis predgotovijut masaju protestis proti jeg i proti nedavnju obmanju prezidentju izvolba.

2008-01-12, subotek. Soglosuo s gvornikis Srilankaju guverief, usled sudaris mezx guverju voisko i Srilankaju Tamilju teroristis bili smertilju okol 60 povstanikis.

2008-01-10, cxtirek. Tut utro seba-bombnik v Pakizemju vel-grod Lahor smertil bolsx cxem 20 i poranil okol 60 cxlovekis, perevazxuo polcnikis.

2008-01-10, cxtirek. Usled vcxeraju vzriv gazuf v Rosju grod Kazan bili smertilju prinaimensx dvanades cxlovekis. Posle vzriv gazuf tri-etazxju kvartir-dom v ktor domovili okol 40 cxlovekis pozxaril.

2008-01-07, ponedelek. Rosju gigant Gazprom nacxil peregvoris s Nigerju guverie o dobicxa gazuf. Gazprom konkurijt proti USA-ju, Indju i Cxinaju firmas. Pravdapodobju vigratel bu taktor firma ktor bu platit naibolsx podkup-dengi dla Nigerju cxinovnikis.

2008-01-05, subotek. V Gruzinia nacxil tut utro prezidentju izvolba. Soglosuo s opozicju kandidatnik, gospic Levan Gacxecxiladze - ktor es podportiju ot 9 opozicju polit-partas, veditju kandidatnik i USA-ju marionetnik, prezident Saakasxvili, manipulijt izvolba. Saakasxvili polucxil neskolk sto-milion-dolaris dla svoi izvolba ot USA-ju tainju sluzxbas i za tot podkup-dengi obecxal pozvolit postroenie USA-ju voina-bazuf v Gruzinia. Saakasxvili polucxijt masaju medialju podpor ot zagrancju masaju medialis, takak CNN, BBC i podobuo, ktor es financitju ot USA. Kontrol i manipulenie mezxunarodju masaju medialifs es socxast USA-ju voisko-strategiaf.

2008-01-04, piatek. Prosxlju siemden cen neftuf na mezxunarodju birzas dosagil rekordju uroven sto dolaris za bocxka. Ekspertnikis ocxekajut zxe do konc rocxuf 2008 cen neftuf mozx dosagit 120 USD za bocxka.

2008-01-04, piatek. Bulgaria, Macedonia i Grecia terpijut usled rekorduo nizju temperaturis ktor dosagili minus 20 gradusis. V Bulgaria zumrozili prinaimensx tri cxlovekis.

2008-01-04, piatek. Usled salmonelju epidemia v Polakia bu pravdapodobuo smertilju okol dvades-milion kurkis. Okol 55 proc Polakju jaicos es inficilju ot salmonel.

2008-01-04, piatek. Start USA-ju kozmos-sxatluf Atlantis, ktor dolzxbi gor-nesit nauk-laborator Kolombus, bil vnov otrocxilju, prinaimensx do 10-ju Januar. Nauk-laborator Kolombus es nai-velju vklad Europsoiuzuf dla postroenie Mezxunarodju Kozmosju Stanciaf, MKS.

2008-01-01, sredek. U edinju Serbju bank v Kosovo, v jug-Kosovoju grod Dragasx ktor es blizuo Macedonju granc, Kosovo-albanju teroristis vzrivili vcxera vecxer bomb. Kosovo-albanju terorizm podtverdijt zxe tot krainis ktor podporijut Kosovoju otdelenie ot Serbia realuo podporijut terorizm. Otdelenie om Kosovo bilbi pobed terorizmuf.

2008-01-01, vtorek. Tut utro bolsxost krainis Vsetuf privitali Novju Rocx 2008, posred ogen-igras i ceremonju recxis.

START

Kirilik

START

 
Linkijte so nams!